Tanka meja med srečo in bedo

Smučar Beat Feuz je osvojil naslov svetovnega prvaka z dodano vrednostjo.

Objavljeno
12. februar 2017 22.02
Mojca Finc
Mojca Finc

Samo Beat Feuz sam zares ve, koliko truda in potrpljenja je potreboval, da se je pobral po vsakem močnem udarcu, ki mu ga je namenilo zadnje desetletje. Vseskozi je ta miren in tih švicarski alpski smučar kljub boju z zdravstvenimi težavami gradil zmagovalni mozaik, ki ga je včeraj dokončno sestavil v eni minuti 38 sekundah in 91 stotinkah na svetovnem prvenstvu v domačem St. Moritzu.

Prvi teden SP v Švici sta bili najpogosteje izgovorjeni imeni med prireditelji Lara Gut in Beat Feuz. Bronasta Gutova se je poškodovala na drugi preizkušnji vrhunca sezone in predčasno končala tekmovalno zimo in vsi žarometi so – po naslovu Wendy Holdener v kombinaciji, ki ga niso napovedali – zasvetili v Feuza. Športni ljubitelji so mu v pričakovanjih nadeli kolajno še preden se je SP sploh začelo.

»V javnosti se je v zadnjih dneh močno pretiravalo z omembo mojega imena. Kljub temu se mi je uspelo zbrati za tekmo in realizirati, kar sem si zamislil,« je dejal junak izjemno napete in zanimive smukaške tekme, na kateri je pokazal vse svoje znanje in se ovenčal z naslovom svetovnega prvaka. Ko je pred tem v superveleslalomu daleč zaostal za kolajno, se ni pustil zmotiti, dejal je, da sam sebe nikoli ni imenoval med favorite v tej disciplini, povsem drugače pa je veljalo za smuk, kraljevsko disciplino, v kateri je pokazal, da je močnejši od pritiska javnosti. »Zavedal sem se vseh pričakovanj in najpomembneje je bilo, da me ni odneslo,« je povedal, potem ko je uspešno odgnal vse moteče dejavnike. Že zjutraj je imel dobre občutek, dodatno pa so ga ponesli glasni navijači.

Deset let po treh naslovih mladinskega svetovnega prvaka si je tako nadel prvega v članski konkurenci. Naslov svetovnega prvaka v kraljevski disciplini je po zmagi Patricka Künga v Vailu pred dvema letoma ostal v rokah Švicarjev. Feuz je svoj prvenec v St. Moritzu pospremil z gesto, ki jo je vselej v ciljni areni izvajal njegov legendarni rojak Didier Cuche, ko je v zrak z nogo vrgel smučko, da se je zavrtela v zraku. »Podaril sem si najlepše rojstnodnevno darilo. Zdi se mi neverjetno: sem na SP doma v Švici in povrhu vsega sem zmagal!« se je veselil tekmovalec, ki je dan pred doslej najpomembnejšo lovoriko v karieri dopolnil 30 let. Poleg vrhunske forme so mu do velikega uspeha pomagali pretekli treningi na prizorišču. Švicarji so bili namreč edina reprezentanca z ekskluzivno pravico podrobnega spoznavanje prog. Dobro so jo izkoristili in naštudirali ustrezne smeri na zahtevni progi, polni pasti, skokov in valov. Z vsako vadbo so jim bili bolj jasni, pot z vrha hriba v ciljno areno pa je bila vse bolj tekoča in samozavestna.

Veliko ovir je moral Feuz prehoditi, da si je okrog vratu nadel zlato snežinko. Mladenič, ki si je v otroštvu za hišo naredil svojo progo z nekaj vratci in se po njej spuščal, tudi potem ko sta ga starša v temi klicala, naj se spravi domov, je prvi udarec doživel pri 20 letih. Strgane kolenske vezi so ga po naslovih mladinskega svetovnega prvaka oddaljile od sanj. Pred štirimi leti je zaradi vnetij in krvavenja v kolenu razkril, da so mu dnevi v vlogi profesionalnega smučarja šteti. »Zdravniki so mi dejali, da nimajo nobenih zagotovil, da sem bom kdaj vrnil na tekmovališča. Bil sem v bolnišnici, več kot mesec dni se nisem smel premakniti. Imel sem neskončno veliko časa za razmišljanje. Takrat sem spoznal, kako tanka je meja med srečo in bedo,« je o največji stiski razpredal Feuz, ki je vsakič, ko je v njegovo sobo stopil zdravnik, upal na dobre novice. »Vselej so mi rekli, da se stanje ne spreminja. Vedel sem, da dlje, ko bom tam, težje bo postajalo,« se je spominjal švicarski as, ki je zaradi zdravstvenih težav na svoji športni poti izgubil pet let. A tudi ob najbolj črnih napovedih smuči ni postavil v kot.

Zaveda se, da mora uživati vsak trenutek, ker nikoli ne ve, koliko bo zdržalo njegovo telo. »Moje koleno nikoli več ne bo 100-odstotno služilo svojemu namenu,« je poudaril ob eni od uspešnih vrnitev po bolniški odsotnosti. Prav zato so vsi uspehi še večji, saj o njih v najtežjih časih ni upal niti sanjati. Tudi zato ima naslov svetovnega prvaka v kraljevski disciplini v izjemno ostri konkurenci dodano vrednost.