Tiskane izdaje
Hochfilzen - Peto mesto (na današnji prestižni 12,5-kilometrski preizkušnji s skupinskim štartom) za najizkušenejšo slovensko biatlonko Tejo Gregorin resda ni najboljša uvrstitev doslej na svetovnih prvenstvih, saj je posegala tudi že po odličjih, je pa zagotovo eno najslajših, saj je nanj zares dolgo čakala. V tej sezoni se ji nikakor ni odprlo, predvsem na strelski preprogi, danes je umirila roko, v prazno sprožila le enega od dvajsetih poskusov in s, kot je že običajno, odličnim tekom končala tik pod stopničkami.
»Izšlo se je, kot sem si lahko najbolj želela. Možnosti za kolajno nisem imela, okrog mene so bile namreč zgolj ta hip najboljše tekmovalke. Vseeno je bil to skoraj popoln nastop z enim zgrešenim strelom leže, veseli pa me, da sem končno ujela strelsko formo stoje, ki sem jo lovila že skozi celotno prvenstvo. Noge sem tokrat postavila malenkost bolj skupaj, centimeter ali dva, morda je bil tudi to razlog za uspešne strele. Tudi zato sem sem lahko kosala z najboljšimi in se zelo veselim tega rezultata,« se je smejalo Teji, ki je imela tretji najboljši čas teka.
Prepričala je tudi trenerja Tomaša Kosa: »V tekmo je šla tako, kot je treba. Za stopničke se ni izšlo, sem pa vseeno zelo ponosen na Tejo, ki je pri 36 letih še vedno motivirana in želi narediti najboljše. Dokazala je, da se je mogoče tudi pri teh letih boriti z najboljšimi, in vpisala res odličen rezultat. Vse se je poklopilo, prišlo je do malenkostnih sprememb. To mora tekmovalec začutiti sam od sebe. Teja je storila, kar je v tistem trenutku čutila, in se je obrestovalo. Škoda, ker ni bilo dovolj za odličje, a moram čestitati vsem, ki so ji pomagali, da je še vedno tu z nami. Verjamem, da ima še kar nekaj kariere pred seboj.«
