Tekači bi radi spisali svojo zgodbo v Planici

17 slovenskih smučarskih tekačev na domačo tekmo za svetovni pokal. Besničanka s kavo in z zgodnjim spancem nad uro.

Objavljeno
14. januar 2016 01.04
Tanja Volarič
Tanja Volarič
Kranjska Gora – V zadnjih dneh je Vesna Fabjan poslušala opazke, češ da je Planica skozi desetletja smučarskih skokov postala takšna zaščitna znamka, da bodo morali tekači na premierni tekmi za svetovni pokal pod Poncami nastopiti s spoštovanjem do njene tradicije. Besničanka meni drugače.

»Vsi vemo, kaj Planica pomeni za skoke in kakšno tradicijo imajo v tej dolini. Mnogi me sprašujejo, kakšne mejnike pa lahko zdaj mi postavimo na istem prizorišču. A naše proge so pod Cipernikom in ne pod Poncami, vmes je cesta. Mi moramo spisati svojo zgodbo in upam, da bomo šli čim višje,« je veselo razpoložena, a nabrušenega jezika včeraj v Kranjski Gori razlagala bronasta olimpijka iz Sočija, ki je v zadnjih dveh tednih večji del časa preživela v Zgornjesavski dolini. Ker so se pri smučarski zvezi odločili, da izkoristijo celotno dovoljeno kvoto nastopa domačih tekačev, se je število Slovencev za planiško tekmo povzpelo na 17, skupaj s strokovnim štabom in serviserji pa kar na 27, kar vse postavlja tudi pred zahteven logistični zalogaj. A za zdaj vse teče kot namazano, še včeraj so vsi z zadovoljstvom trenirali, četudi so ostali brez mladega Luke Markuna, ki je v enem od zavojev padel, se nekoliko porezal in ga tako v soboto ne bo na štart.

To je bilo tudi pravočasno opozorilo prirediteljem, da ovinek, v katerega bodo tekači prihajali tudi s hitrostjo 50 ali 60 km/h, dodatno zavarujejo in predelajo, preden se bo v Planici začela gneča. Prvi norveški tovornjaki s servisnimi ekipami so denimo včeraj že parkirali pod letalnico. Trener Marko Gracer tudi prav nič ne skriva, kako dobrodošlo je bilo, da so prav vsi lahko nastopili na celinskem pokalu minuli konec tedna, saj je prepričan, da planiška proga za šprint v prostem slogu po zahtevnosti prekaša vse druge v svetovnem pokalu, čemur pritrjuje tudi Fabjanova. Ker bodo tekme napram drugim v koledarju te zime zelo zgodaj, pa so se že začeli prilagajati tudi novemu ritmu. »Bolj me sicer skrbi mraz v zgodnjih jutranjih urah, saj me rado zebe v noge. Uro bomo že nadzorovali, popili kakšno kavo več in šli v teh dneh kakšno uro prej spat,« je prepričana prva dama slovenske ekipe.

Pravzaprav bodo v težavah predvsem serviserji, ki bodo morali začeti testirati smuči že v trdi temi, okoli pol petih zjutraj, da bi v dveh, treh urah našli prave rešitve. Zato ni čudno, da si je sedmerica Slovencev namestitev poiskala kar v Tamarju, medtem ko je tekmovalni del ekipe v Kranjski Gori. »Vsi so v dobrem ritmu, težko pa je oceniti, kakšen korak naprej je naredil kdo od tekmovalcev, saj je polovica proge navkreber in zato na njej ni pravih priložnosti za počitek,« razmišlja Gracer, zato bo v izločilnih bojih precej pomembno tudi to, kakšno skupino bo dobila katera od tekmovalk ali tekmovalcev.