Tiskane izdaje
Planica – Slovenski skakalni as Peter Prevc je bil tragični junak zadnje tekme finala svetovnega pokala. Čeprav je z 2. mestom izničil zaostanek za nemškim tekmecem Severinom Freundom (7.) in se z njim na vrhu skupnega seštevka izenačil po točkah, je v boju za veliki kristalni globus potegnil krajšo, ker je imel manj zmag (3:9). Kljub razočaranju je 22-letnik iz Dolenje vasi pri Železnikih odgovoril na vsa vprašanja novinarjev.
Kako zelo ste bili živčni pred odločilnim nastopom?
Bil sem umirjen in hkrati napet. Zavedal sem se, da moram zmagati, če želim osvojiti veliki kristalni globus. Ko sem se s sedežnico peljal proti vrhu zaletišča, sem si govoril, da moram vse te misli dati ven iz glave. Hkrati sem si ponavljal, da se moram zbrati še za en nastop. Zato je bilo bolj ali manj vse enako prejšnjim dnevom, razen tega, da je Jurij tokrat prebil zid in zmagal.
Kaj vam je manjkalo, da vas v finalu ni odneslo tako daleč kot Jurija?
Ne vem, filma še nisem zavrtel toliko nazaj, da bi videl in lahko ocenil svoj polet. Imel sem idejo in vizijo, kako naj bi se lotil nastopa, tako sem bil osredotočen nase, da za sedem tekmovalcev pred menoj sploh nisem vedel, kako so se odrezali. Zadnje minute so se vlekle neskončno dolgo in moral sem se miriti. Vem, da sezone nisem zaključil s svojim najboljšim nastopom, kot mi je to uspelo lani. Ne glede na vse pa smo še tretjič zapored slišali slovensko himno, zaradi česar sem vesel. Dve dvojni zmagi in še ena ekipna, to je najlepše, kar se je lahko zgodilo Planici.
Kaj vam je rojilo po glavi, ko ste po finalnem poletu pred svojim imenom in priimkom na semaforju rezultatov videli št. 2?
Bil sem vesel odlične uvrstitve, nisem pa vedel, kaj to pomeni za skupni seštevek, ker se mi niti sanjalo ni, kako daleč je skočil Freund. Potem sem videl, da sva izenačena, zato sem vprašal, kaj to pomeni, pa so mi odvrnili, da globus prejme Severin, ker ima več zmag.
Je zaradi enakega števila točk ostalo kaj grenkega priokusa?
Čedalje manj ga je. Ko sem dojel, da sem imel na voljo 31 tekem, da bi osvojil le eno samcato točko več, sem spoznal, da je bil problem v meni. Na žalost se na kakšni tekmi prej nisem dovolj zbral oziroma je nisem »oddelal« dovolj dobro.
Glavni trener nemške reprezentance Werner Schuster je Goranu Janusu omenil, da bi morali razdeliti dva velika globusa. Ali se strinjate s tem?
Da in ne. Ker hitro postanem kritičen do sebe, se strinjam, da je treba biti za skupno zmago prepričljiv. Treba je priznati, da je Severin bolje izpeljal sezono, zato si je zaslužil lovoriko.
Kako ste po tekmi slišali vzlike spodbude več tisoč navijačev?
Bilo je enkratno. Ves konec tedna so me navduševali, čeprav so bili nekateri na trenutke malo nešportni do Freunda. Uspešnost svojih nastopov smo lahko tekmovalci, ki včasih zaradi različnih dejavnikov nimamo pravega občutka, kam pristanemo, izmerili tudi s hitrostjo vihranja zastav. Bolj ko so mahali z njimi, boljši so bili.
Mali globus za skupno zmago v posebnem seštevku poletov pa je ostal v vaših rokah.
Toliko je bilo govora o velikem, da mali sploh ni prišel do veljave. A moje olajšanje je bilo zelo veliko, ko sem videl končni vrstni red za posebno razvrstitev poletov. Vesel sem, da sem obdržal mali globus, čeprav je po eni strani videti kot tolažilna nagrada, po drugi pa je potrditev, da sem najboljši letalec.
Ste po Holmenkollnu pričakovali, da se lahko še tako približate Freundu?
Ne, če sem iskren. Glede na to, kako je Severin skakal na nordijski turneji, na kateri je bil z izjemo Lahtija, kjer je zmago prepustil Kraftu, pravzaprav nepremagljiv, to ni bilo realno. Morda bi bilo bolje, če bi Freund v petek povečal svojo prednost na več kot 100 točk, saj bi tako obema prihranil veliko živcev.
Kako bi po vsem doživetem ocenili sezono?
Če dobro premislim, sem zadovoljen, zbral sem dosti več točk kot lani, zato je napredek očiten. Je pa po drugi strani tudi res, da sem se s SP vrnil brez kolajne, medtem ko sem v prejšnji zimi osvojil dve na OI.
Kaj je bilo še drugače?
Prejšnjo sezono sem začel povprečno, potem pa postopoma izboljševal dosežke in smo bili po tekmah zadovoljni ter dobrih misli, medtem ko so prišle v tej zimi tudi preizkušnje, po katerih sem bil jezen, pogosto sem se s kom tudi sprl za kratek čas. Iz takšne sezone lahko psihično potegneš veliko več, naučil sem se, da ne smem več izsiljevati rezultatov.
Vam je potemtakem odleglo, ker je za nekaj časa konec tekem?
Glede na zdajšnje počutje bi bilo vseeno, če bi jih imeli še kakšen teden. Verjamem pa, da bo moje telo, ko bo spoznalo, da je vsega konec, hvaležno in se bo z veseljem regeneriralo.
Kaj boste naredili najprej, ko se boste vrnili domov?
Opral bom oblačila, lovorike postavil v kot, nato se bom prepustil dogodkom. Ne, potem bo pa Tomi (Trbovc, predstavnik za odnose z javnostmi pri SZS) povedal, kaj bova naredila. V tem tednu si bom vzel čas za medije in pokrovitelje, da se poveselimo po uspešnem koncu sezone, nakar se bomo obrnili vsak v svojo smer.
