Težko je zdržati tak ritem, zlomili so se tudi največji

Tina Maze in Peter Prevc sta lep primer, kako so športniki različnih miselnosti in vrlin sposobni dosegati vrhunske rezultate.

Thu, 18.02.2016, 06:00

Ljubljana – Enajst zmag, 2414 točk, trije kristalni globusi in tri kolajne s SP. Na drugi strani (enajst tekem pred koncem) enajst zmag, 1574 točk, zlati orel in zlato s SP v poletih. Kristal bomo (zelo verjetno) dodali naknadno. Na eni strani občutljiva in čustvena Tina Maze, na drugi strani kot brizganec hladni Peter Prevc. Oba pa predana, osredotočena, vrhunsko pripravljena – zmagovalca.

Ko njuni blesteči in izveserijski sezoni, Tinino zimo 2012/13 in Petrovo 2015/16, pogledamo skozi številke, lahko seveda ugotovimo marsikaj, toda dosežki v dveh tako različnih športnih panogah so pač težko primerljivi. Ne le zaradi tehničnih specifik, pač pa že zaradi različnih razsežnosti panog. Dejstvo je, da je alpsko smučanje v svetu razširjeno bistveno bolj kot smučarski skoki. Ne sicer po številu tekmovalcev na tekmah najvišje ravni, temveč na rekreativni ravni. Smučanje ima za seboj močno industrijo, zato se v njem tudi obrača bistveno več denarja, je na to temo uvodoma povedal Tone Vogrinec, nekoč alfa in omega slovenskega alpskega smučanja. »Zato je tudi nagrajevanje teh športnikov bistveno drugačno. Vse pove primerjava, da je na eni tekmi alpskega smučanja zmagovalec lahko dobil 70.000 evrov, na drugi strani pa so Petru Prevcu za zmago na novoletni turneji plačali 18.000 evrov. Da jih ni sram,« je Vogrinca močno ujezila višina nagrade za tako prestižno tekmovanje. Pravi, da sicer še razume, da na ostalih tekmah svetovnega pokala znaša nagrada za zmagovalca le okoli 8000 evrov (v smučanju minimalno 40.000), ne pa tudi za novoletno turnejo, na kateri so razprodani že treningi in kvalifikacije, tekme je prenašalo veliko televizijskih postaj. »Da ob vseh teh zaslužkih od oglaševanja, televizijskih pravic in prodanih kart dajo zmagovalcu tako malo, to je sramotno! Čudi me, da skakalci še niso zaropotali,« je še dejal in tudi napovedal, da bo to temo odprl na naslednjem sestanku Mednarodne smučarske zveze (FIS).

Tako Mazejeva kot Prevc sta svoje življenje posvetila športu. Medtem ko se prva počasi poslavlja, ima drugi pred seboj še nekaj let. Starosta slovenskih smučarskih skokov Luka Koprivšek je ob tem izpostavil, da sta oba zrasla iz postavljenega športnega sistema, se začela s športom ukvarjati v klubih in napredovala do reprezentance. »Peter Prevc je dokaz, da ta sistem v skokih dobro deluje. Tudi Tina Maze je v začetku bila del tega sistema, res pa je, da je na vrh prišla po samostojni poti,« je dejal. Oba sta torej skozi leta dobrih treningov dosegla vrhunec svojih športnih poti, postala sta serijska zmagovalca, kar je pravzaprav največ kar lahko, ob posamičnih kolajnah in lovorikah, dosežeta. Vsak pač na svoj način, Mazejeva je na smučeh iskala najhitrejšo pot med količki v cilj, Prevc pa tisti idealen trenutek za odskok in doskok. »Smučarski skoki so po mojem mnenju najtežji šport v tehničnem smislu. V delčku sekunde je treba narediti neverjetno veliko nekih faz, vklopiti veliko mišic, se dobro pripraviti na to delo, ki te čaka na koncu odskočne mize, kjer je pol skoka že narejenega. To od človeka zahteva vrhunsko koncentracijo. Mazejeva pa je potrebovala ogromno nekih drugih kakovosti, od telesne pripravljenosti dalje, a v drugačni obliki,« je o tem, kaj je vsak od njiju moral storiti za uspeh, razmišljal Koprivšek, Vogrinec pa je doseganje vrhunskih rezultatov v športu posplošil na deset različnih elementov, v smislu idealne telesne, psihološke priprave, tehnike ... Vse, kar je za zmago potrebno tako v smučanju kot v skokih. »Nihče ne more nikoli doseči vseh desetih, vedno bo nekje nekaj ostalo. Tisti, ki jih doseže največ, pet, šest, sedem, bo zmagoval.«

Formule, kakšen tip človeka je serijski zmagovalec, seveda ni. »Vse je odvisno od človekovega značaja,« je dejal Vogrinec, Koprivšek pa, da sta si Tina in Peter v tem pogledu zelo različna. »Mazejeva je bolj evforična, bolj živahna, zagrizena. Ko je bila mlajša, sem imel priložnost z njo igrati tenis. Ni znala kaj dosti, a bila je strahovito borbena. Peter pa je umirjen, razmišlja le o naslednjih ciljih, ne da si priložnosti za neko evforijo. Gre s tekme v tekmo, šteje le naslednji dan.« Dodal je še, da je to lep primer, kako so športniki različnih mentalitet in vrlin sposobni dosegati vrhunske rezultate. »Sreča za šport, da tako različni športniki lahko pridejo na vrh.«

Z uspehom pa z roko v roki pride tudi stres, medijska obleganost, številne obveznosti. Te hitro postanejo breme, ki sta ga sicer oba sprejela kot nekaj neizogibnega, a se zdi, da ga Prevc prenaša lažje. »Tina je bila s svojo ekipo izolirana od vsega in zelo nadzorovano prišla do teh uspehov. Dejstvo je, da pretirano angažiranje v javnosti, prek medijev ali sponzorjev, ne more koristiti. Vsa čast Prevcu, da to tako stoično prenaša. Trenutno se vse vrti okoli njega, saj fant v toliko člankih nima več česa novega povedati. Vodstvo reprezentance naj ga le čuva, da se ne bo iztrošil,« je povedal Vogrinec, Koprivšek mu je pritrdil. »Nekateri športniki tega niso bili vedno sposobni. Zame je Prevc fenomen tudi v tem, kako lepo se pogovarja z novinarji,« je dejal in mu do konca sezone kajpak zaželel, da bi dobro zdržal še teh enajst tekem, kolikor jih je ostalo. »Zelo težko je držati tak ritem. Zlomili so se že mnogi največji šampioni. Prišel bo trenutek, ko se bodo začele kocke podirati. Težko jih bo loviti in postavljati nazaj. A za zdaj kaže, da je na pravi poti, dobro premaguje te psihološke ovire. Je pa vse skupaj zelo neobvladljivo, težko ta niz zadržijo tudi vsi strokovnjaki okoli njega. Človek pač ni stroj, da bi ga 'pošraufal' in bi enako delal naprej.«

Prijavi sovražni govor