Trener ponosen na neuničljivo Tejo Gregorin

Hochfilzen – Podobno kot pred enim letom si bodo v taboru slovenske biatlonske reprezentance svetovno prvenstvo ohranili v lepši luči kot večji del sezone. Lani je v Oslu namreč Jakov Fak prav na prvenstvu beležil najvišje slovenske uvrstitve v zimi, zdaj je za to z včerajšnjim 5. mestom poskrbela Teja Gregorin. Vodilna v karavani še naprej ostajata Martin Fourcade in Laura Dahlmeier.

Nemka je v svojem zadnjem nastopu na prvenstvu, prestižni tekmi s skupinskim štartom, osvojila že 5. zlato kolajno, tokrat povrhu po zmagi v petkovi štafeti, ko zaradi izčrpanosti in takrat nujne zdravniške pomoči ni mogla sodelovati na novinarski konferenci. A na prosto soboto si je le oddahnila in se pripravila za še en veliki boj, v katerem pa je tokrat v zelo vidno vlogi sodelovala tudi vodilna slovenska biatlonka Teja Gregorin.

Edina naša reprezentantka z olimpijsko kolajno v biatlonu v zadnjih letih ni prav pogosto prišla tako dobro telesno pripravljena na prvenstvo kot tokrat v Hochfilznu, a odmevnejši dosežek v prejšnjih dneh so ji preprečile ponavljajoče se napake na strelišču, zlasti stoje. Tokrat pa jih je le odpravila, z le eno zgrešeno tarčo po treh postankih ostala v izbrani družbi, nakar je zadnjo nalogo s puško opravila brezhibno in ostala celo v boju za bronasto kolajno. Dahlmeierjeva ter presenetljivo hitra in natančna Američanka Susan Dunklee sta z imenitnim dosežkom vseh pokritih tarč ušli konkurenci, za naslednjo skupino štirih biatlonk, v kateri je bila tudi slovenska reprezentantka, sta bili nedosegljivi. Toda Gregorinova se je z uglednimi tekmicami – Kaiso Mäkäräinen, Gabrielo Koukalovo in Julijo Džimo – enakovredno kosala, garala v skupini, na koncu pa s 5. mestom dosegla svoj najvidnejši izid tako na tem prvenstvu kot tudi v dosedanjem delu biatlonske sezone.

»Vseskozi sem v zadnjih tednih napadala deseterico, tokrat pa končno uresničila tudi strelski načrt. Malce sem spremenila stoječi položaj na strelišču, ne vem, koliko je ta vplival na končni dosežek, vsekakor pa sem zadovoljna, da se je razpletlo s 5. mestom. Kolajna realno vendarle ni bila dosegljiva, saj so bile okrog mene zares izkušene in kakovostne tekmovalke,« je ocenila vodilna slovenska biatlonka. Nad njenim nastopom je bil tokrat, razumljivo, zadovoljen tudi glavni trener Tomaš Kos: »Prav ponosen sem na Tejo, ker je pri 36 letih še vedno motivirana. Dokazala je, da se je še naprej sposobna kosati z najboljšimi, verjamem, da še zdaleč ni rekla zadnje besede.« Pred Gregorinovo je že jutri pot na vojaške igre v Soči, nato se bo preselila v Pjongčang, kjer bo na olimpijskem prizorišču prihodnji teden naslednja postaja lova za točke svetovnega pokala.

Sicer pa je zastor nad lepim prvenstvom v Avstriji včeraj padel po moški tekmi s skupinskim štartom, katere junak je bil Nemec Simon Schempp. Z imenitno končnico za zlato kolajno je navdušil številne rojake med kar 22.000 gledalci, zadovoljni pa so bili tudi domači navijači, saj je Simon Eder po sobotnem štafetnem razpletu, v katerem je bila najboljša Rusija, poskrbel še za drugi avstrijski bron na tem prvenstvu. Naš Klemen Bauer je z zelo solidnim nastopom med trideseterico zasedel 17. mesto, podobno kot Gregorinova bi si tudi 31-letni biatlonec želel več takšnih dosežkov med sezono.

Na tekmovanju v Hochfilznu, zadnjem velikem v biatlonu pred olimpijskimi igrami, se je najbolje odrezala nemška reprezentanca, predvsem po zaslugi izjemne Laure Dahlmeier. Več so pričakovali v norveškem in ruskem taboru, slovenski se je soočil z realno podobo, iz katere pa še naprej izstopa Teja Gregorin. V odsotnosti Jakova Faka je nedvomno najbolj sposobna pri naši reprezentanci za vrhunske dosežke.