Tri kolajne so vzele preveč moči za četrto in peto

Ognja, ki se v Tini Maze razplamti po ponesrečenih nastopih, v slalomu ni bilo. Na prvenstvu dosegla vrhunec kariere.

Objavljeno
16. februar 2015 00.40
Vito Divac, poročevalec
Vito Divac, poročevalec

Beavar Creek – Svetovno prvenstvo v Beaver Creeku v Koloradu je minilo v znamenju treh – osvajalk dveh zlatih in srebrne Tine Maze in Anne Fenninger ter avstrijskega superzvezdnika belih strmin Marcela Hirscherja, ki je osvojil dve posamični kolajni, zlato in srebrno. Mazejeva je tako še drugič, za Schladmingom 2013, postala junakinja SP, le da je pred dvema letoma imela eno zlato in dve srebrni kolajni.

V zadnjih dveh disciplinah ji je zmanjkalo moči za popoln nastop. Ob zlatu v smuku si je slalomsko kolajno najbolj srčno želela, a telo ni dalo energije, potrebne za več kot osmo mesto. Že na prvi progi, ki jo je v zanjo povsem oglatem ritmu zakoličil norveški trener, je bila močno zadihana. Zmanjkovalo ji je sape, kar je bil še dokaz več, kako utrujena je. Pravi, da se ji to še nikoli ni dogajalo.

»Telo se je že v veleslalomu oglašalo, da ima dovolj, zato v zadnjih dveh nastopih nisem bila stoodstotna. Največja težava je bila, ker v meni ni bilo ravnovesja med telesom in glavo. Ko sem v takšnem stanju, nikoli ne zmorem smučati za kolajne oziroma zmagovalni oder,« je 31-letna dvakratna šampionka koloradskega prvenstva pojasnila dogajanje v zadnjih dveh nastopih, ki sta bila pod njeno siceršnjo ravnijo na svetovnih prvenstvih. Še zlasti v veleslalomu, v katerem je do Beaver Creeka osvajala kolajne na vseh od leta 2009. Utrujenost je prvič udarila v njeni paradni disciplini, v kateri sicer najbolje kaže svoj tekmovalni značaj.

Pet kolajn je viselo nad najboljšo smučarko sveta kot Damoklejev meč, čeprav rekorda v bistvu sama do tretje kolajne niti ni lovila. V podzavest se je naselil pred veleslalomom, ko se je zavedla absurdnosti lova za rekordom Lasseja Kjusa. Razlika med Norvežanom in Mazejevo je bila tudi ta, da si je Kjus pred šestnajstimi leti pred prvenstvom privoščil počitek na morju. Tudi Anja Pärson je bila leta 2007 pred domačim SP nekaj dni prosta, nato pa postavila najboljši ženski izkupiček na svetovnih prvenstvih s tremi zlatimi in srebrno kolajno.

Slalomske želje ni uresničila

Mazejeva v Beaver Creeku ni bila tako pripravljena za maraton petih disciplin, kot je bila pred letom dni v Sočiju, ko se je osredotočila le na dve kolajni. Na SP je prišla bolna, povrhu pa je še na za ženske brutalnem smuku staknila poškodbo kolena. V Beaver Creeku sta bili na vrhu seznama želja prav tako dva nastopa. V smuku je premagala Lindsey Vonn in se za vekomaj otresla zadnja leta velikega bremena Američanke, v slalomu pa je bila njena rojakinja Mikaela Shiffrin odločno premočna. Še enkrat se je pokazalo, da vsestranskim smučarkam do vrha vedno zmanjka korak ali dva. Največkrat v slalomu, ki je najbolj specializirana disciplina. Pred Mazejevo so bile v Beaver Creeku vse izrazite slalomistke, ki so se pripravljale samo za ta nastop. Tudi domačinka Shiffrinova, ki je bila v veleslalomu daleč od napovedi – boja za zlato kolajno. Za bitko za kolajne v več disciplinah je potreben velik pogum, kaj šele za vse.

Med obema skrajnima disciplinama povsem drugačnih ritmov je morala upravičiti vlogo absolutne favoritinje v alpski kombinaciji. Za njeno psiho je bila to najhujša preizkušnja. Za slalom ji ni ostalo domala nič energije za bitko s poskočnimi mojstricami hitrih in eksplozivnih zavojev. »Po petem mestu v veleslalomu sem menila, da se bo v meni prižgal ogenj, ki mi ga da vsak neuspeh. A ognja v nogah ni bilo, prav tako pa tudi glava ni bila tako hladna, kot sem si želela,« je Mazejeva opisala zadnjo predstavo na progi Ujeda in najbrž tudi na vseh velikih tekmovanjih. V ciljni areni je še dolgo po nastopu podoživljala dramo ponesrečenega slaloma.

Mazejeva le še za Štukljem

Kako sijajno je prva slovenska smučarka nastopila na svetovnih prvenstvih po osvojenem srebru leta 2009 v Val d'Iseru, pove podatek, da je v šestnajstih tekmah povprečno osvajala tretje mesto, drugi najslabši izid pa je bil prav osmo mesto v slalomu. Za slovenski šport pa je veliko bolj pomembno, da je s 13 kolajnami (šestimi zlatimi in sedmimi srebrnimi) med slovenskimi posamezniki na dveh največjih tekmovanjih – olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih le še za najboljšim pred 2. svetovno vojno Leonom Štukljem, ki ima 17 kolajn (šest olimpijskih, od tega tri zlate, in enajst s svetovnih prvenstev), prehitela pa še najboljšega v obdobju med 1945 in 1991 Mira Cerarja (ima devet kolajn, od tega dve zlati na OI in štiri na SP) in Štukljevega sodobnika Josipa Primožiča (osvojil je enajst kolajn, od tega štiri zlate na SP). Sijajen, s šestnajstimi kolajnami (petimi zlatimi) je bil tudi veslač Iztok Čop, a jih je v posamični konkurenci osvojil le pet.

Celovita ocena nastopa Mazejeve na koloradskem prvenstvu je odlično. Rezultatsko je bil tudi vrhunec kariere, zato je tudi po slalomski drami zelo zadovoljna zapustila Beaver Creek.