»Upam, da bo Norveška le dočakala prvo olimpijsko smukaško zmago«

Norveška je na dosedanjih 22 zimskih olimpijskih igrah osvojila skupaj 329 kolajn, od tega 118 zlatih in je s tem iztržkom prva na lestvici najuspešnejših držav ZOI. A v tej izjemni zbirki zelo pogreša eno zlato, namreč v moškem smuku, v katerem so se naslovu olimpijskega zmagovalca iz te države najbolj približali Aksel Lund Svindal (2010), Lasse Kjus (1998 in 2002) in kot prvi Kjetil André Aamodt (1994).

Glede na to, kakšne tekmovalce v hitrih disciplinah ima Norveška, se zdi prav neverjetno, da še vedno nima smukaškega olimpijskega zmagovalca, ta rana pekli, na kar je minuli teden v Innsbrucku opozoril tudi André Aamodt.

»Za Pjongčang pričakujem, da bo na vrhu dobitnikov kolajn spet končala Norveška, saj imamo zelo močno reprezentanco, posebno v smučarskih tekih, biatlonu in alpskem smučanju z Akslom Lundom Svindalom, Kjetilom Jansrudom in Henrikom Kristoffersnom na čelu. Naši zimski športniki so v zadnjih letih v svetovnem pokalu dosegli res veliko zmag. A na en olimpijski naslov vendarle čakamo še posebno nestrpno, namreč tistega v smuku, saj ga še nikdar nismo osvojili. Imamo štiri srebrne kolajne, mislim pa, da so tokrat naše možnosti zelo dobre. Svindal in Jansrud sta res odlična, večkrat sta bila na tekmah že na prvih dveh mestih in res upam, da bomo tokrat le dočakali zlato kolajno,« se nadeja Aamodt, edini alpski smučar z osmimi olimpijskimi kolajnami – štirimi zlatimi ter po dvema srebrnima in bronastima.

Prvič 1992, zadnjič 2006

Prvič se je na največjem športnem odru med trojico prebil leta 1992 v Albertvillu (zlato v superveleslalomu, bron v veleslalomu), nazadnje v Torinu leta 2006 (zlato v superveleslalomu), najbolj pa so mu ostale v spominu dvoje igre vmes. V domačem Lillehammerju je zbral kar tri odličja (srebro v kombinaciji in smuku ter bron v superveleslalomu), doživetje je bilo nepozabno.

»Na Norveškem so zimske igre res nekaj posebnega, izjemno pomembnega. Spomnim se, da je bilo na dan smuka minus 25 stopinj Celzija in spraševal sem se, ali bo sploh prišel kakšen gledalec. Potem pa sem videl dolgo črno črto – množico gledalcev, ki se je valila na tekmo. Zbralo se jih je kar 60.000 in med njimi je bil Svindal, ki je bil tedaj star dobrih deset let. Morda sva ga prav midva z Lassejem Kjusom tedaj navdihnila in prav za to gre pri igrah, za navdih mladim in v bistvu tudi vsem ljudem.

Upam, da bo olimpijski duh živel naprej, olimpijske igre združujejo ljudi in to morda danes potrebujemo bolj kot kdaj koli doslej,« je obujal spomine na druženju z novinarji, ki ga je priredil Eurosport v Innsbrucku, izjemno duhoviti Norvežan, ki je nato v Salt Lake Cityju osvojil še dve zlati kolajni (superveleslalom in kombinacija): »Spomnim se, da sva tu z Lassejem res veliko jedla in pridobila kar nekaj kilogramov. A tudi to je del najinega uspeha. Maščoba pomeni hitrost, v našem športu imamo res srečo ...«

Foto: Matej Družnik/Delo

Furuseth razkril zmagovalno formulo

Današnji norveški smučarski rod ocenjuje za še boljšega od svojega, saj nasledniki dosegajo še več zmag, kot najpomembnejšega za vse te uspehe pa poudarja Oleja Kristiana Furusetha. »Preden se je on prebil med najboljše, norveško alpsko smučanje ni osvojilo kolajne več desetletij. Potem pa je prišel on in zdelo se nam je prav neverjetno, da lahko kdo od Norvežanov osvoji kolajno v alpskem smučanju. Vedno smo mislili, da imajo skrivnost, kako do odličja, nekje varno v gozdu v neki skrinji zaklenjeno Avstrijci, da poznajo skrivno formulo samo oni. A Kristian nam je nato razkril, da je treba le zjutraj vstati in trdo delati, da je to ključ do uspeha. Lepo je imeti takšnega vzornika. Na njegovih rezultatih smo gradili,« se je rojaku priklonil Aamodt, ki se dobro zaveda, kako so velike osebnosti pomembne za šport.

Jokal ob Tombovi upokojitvi

»Alberto Tomba, Hermann Maier in Bode Miller so tri res velika imena, ki so privabljala množice. Tekmovati sočasno s takšnimi smučarji je res izjemno. Ko se je Tomba upokojil, sem jokal, ker je bil tako zelo zabaven. Enako velja za Bodeja. Najprej ni bil tako dober smučar, je pa bil vedno spektakularen. Prvih pet let ni končal nobene tekme, ko je končno prismučal do cilja, pa je imel več sekund prednosti. Tedaj nam ni bilo več do smeha, ampak smo začeli proučevati njegovo tehniko, bil je hiter in drzen,« je zabaval zbrane eden od le petih alpskih smučarjev (moških) z zmagami v vseh petih disciplinah.

Z alpskimi smučmi je skočil tudi s skakalnice v Lillehammerju ter hitro in varno pristal. Kmalu ga čaka nov olimpijski izziv, tokrat v vlogi strokovnega komentatorja. »Zaradi pomena iger na Norveškem je to res velika čast. Ker bo zanimanje izjemno, bo to hkrati velik pritisk, a se veselim vsega skupaj in upam, da bom znal čim bolje prenesti to vzdušje, ki se lahko ustvari le na igrah, gledalcem,« se je k Pjongčangu obrnil 46-letni Aamodt, tudi petkratni svetovni prvak in dobitnik štirih srebrnih ter treh bronastih kolajn s SP.