Prevc v Bischofshofen odhaja po dvanajstico

Intervju s Petrom Prevcem, ki kljub veliki prednosti pred Bischofshofnom še ne razmišlja o zlatem orlu.

Objavljeno
03. januar 2016 22.54
SKIJUMPING/4HILLS
Miha Šimnovec, Innsbruck
Miha Šimnovec, Innsbruck

Innsbruck – Slovenski skakalni as Peter Prevc je z drugo zaporedno zmago naredil velikanski korak k osvojitvi lovorike na 64. novoletni turneji. Pred sredinim finalom v Bischofshofnu ima namreč že zajetnih 19,7 točke naskoka pred drugouvrščenim Nemcem Severinom Freundom, vendar 23-letnik iz Selške doline opozarja, da se lahko na zadnji tekmi zgodi še marsikaj.

Je bila to – glede na vaš nastop v poskusni seriji – ena od najtežjih preizkušenj doslej?

Da, to je bil zagotovo eden od težjih dni na novoletni turneji. V poskusni seriji sem odskočil prezgodaj in hitro smo se lahko prepričali, kako se lahko na tej skakalnici, ki se je znova pokazala kot velika zagonetka, pozna ena napaka. Zato sem bil pred uvodno serijo kar precej živčen. To je bila ena dobra brca v zadnjico, da moram ostati miren, potrpežljiv in iti iz skoka v skok.

Preden ste se spustili po zaletišču, je bilo videti, kot da ste si nekaj zamomljali.

Ker sem bil že v soboto dvakrat prezgoden, sem si zabrusil: »Počakaj na odskočno mizo!«

Ali je bil finalni skok za oceno 11, kakor ste napovedali po dveh deseticah v Garmisch-Partenkirchnu?

No, recimo, da je bil za 11, zdaj pa grem po dvanajstico. (smeh)

V poskusni seriji je imel težave tudi Severin Freund. Ste videli njegov padec?

Da in samo upal sem, da ni kaj narobe, saj lahko na takšnem mokrem snegu hitro stakneš kakšno poškodbo.

Kakšno je sicer vaše mnenje o velikem nemškem tekmecu?

Severin je skakalec, ki išče popolnost in poskuša imeti vse pod nadzorom. Uživam v tem, ko se borim z njim, ob njegovem lanskem zmagovitem nizu pa sem se spraševal, le kako mu uspeva leteti tako daleč.

Na zadnjo postajo se podajate z veliko prednostjo pred njim.

Že, že, toda ena napaka, en prezgoden odskok in lahko ves naskok na tako veliki napravi hitro splava po vodi.

Stefan Kraft, lanski skupni zmagovalec novoletne turneje, vam svetuje, da v Bischofshofnu le še uživate.

Ne vem, koliko bom lahko užival. Resda ima on izkušnje iz lanskega leta, sam pa menim, da nihče ne ve, kaj vse se lahko zgodi do zadnjega doskoka v telemark, ocen za slog in seštevka vseh točk. Tokrat sem v poskusni seriji dobil opomin, ki me sicer ni stal dragocenih točk. Če pa bi se mi to, denimo, zgodilo na tekmi, bi za najboljšimi zaostajal za deset metrov, kar je ravno 18 točk.

Koliko vam takšne obveznosti, intervjuji za različne medije, vzamejo energije?

Moram priznati, da je kar naporno, a po drugi strani tudi zanimivo. Malo se pogovarjam slovensko, nato angleško, pa spet slovensko. (In tudi nemško! Ko si je namreč med našim pogovorom neka gospa želela, da bi se umaknili, ji je v nemščini odvrnil, ali lahko malce počaka.)

Mar v teh trenutkih tudi kaj uživate?

Najbolj uživam v zraku, po pristanku pa, ko se prikaže številka 1 pred mojim imenom in priimkom, seveda tudi med poslušanjem Zdravljice. Vse ostalo pa je cel kup enega usmerjanja, kaj vse moram narediti. A to sodi zraven in s tem se je treba sprijazniti.

Kaj boste počeli na ponedeljkov prosti dan?

Noge bom dal v zrak in si malo odpočil, šel teč in napolnil »baterije«.

Imate še dovolj energije za zadnje dejanje turneje?

V tem trenutku sem v postopku »hibernacije«, kar pomeni, da sem pri kakšnih 40 odstotkih. Toliko, da teče jezik, telo pa počiva. Drugače pa sem v redu.

Slišati ste namreč malce prehlajen.

To sem prinesel iz Garmisch-Partenkirchna, kjer mi je zaradi adrenalina postalo vroče, zunaj pa je bilo mrzlo. Zato sem moral v trgovino po vitamine, pomaranče in limone, vendar verjamem, da bom po prespani noči že boljši in bo tako, kot mora biti.