V boj s konkurenco in posledicami bronhitisa

Vesna Fabjan je naša bronasta olimpijka pred osrednjim tekmovanjem v nordijskem smučanju v tej sezoni.

Objavljeno
17. februar 2017 16.51
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič
Pred alpskimi smučarji in biatlonci je slovo od osrednjih tekmovanj sezone, pri obojih bo to nedeljo padel zastor nad svetovnim prvenstvom, za akterje v nordijskem športu se zgodba zime začenja. Pred SP v klasičnem smučanju, ki se bo začelo v sredo na Finskem, ne skriva ambicij tekačica Vesna Fabjan, nazadnje bronasta olimpijka.

Pomembnost tekmovanja v Lahtiju si je pred sezono močno podčrtala, toda po zadnjem bronhitisu, ki ji je krepko zmotil sklepni načrt priprav, ne more razgrinjati pretiranega optimizma. »Kašelj je bil zelo moteč, ko sem se vrnila k treningu, so me na progi zlahka prehitevali rekreativci,« smo se ob besedah Fabjanove spomnili tudi Jakova Faka, vodilnega slovenskega biatlonca, pri katerem pa so bile zdravstvene težave te zime s pljučnico še hujše, zato je moral svoje prvenstvo celo izpustiti.

Gorenjka je pravočasno ozdravela, a ne glede na vrnitev k tekmovalnemu ritmu si ne upa na glas napovedovati povsem brezhibnega stanja. Čeprav je podobno zbolela tudi pred zadnjimi olimpijskimi igrami v Sočiju, kjer pa ji je nato uspel najodmevnejši dosežek, bronasta kolajna, svoje športne poti. »Drži, tudi takrat sem zbolela, a vendarle je bilo do iger še en mesec časa, pravočasno sem se pobrala. Zdaj je drugače. Počutim se dobro, vsaj tako se mi zdi, a nikdar natančno ne moreš videti, kakšne so posledice antibiotika, kako dolgo še vpliva na telesno počutje,« opozarja, kljub vsemu pa upa, da se bo na zadnjem velikem tekmovanju pred naslednjimi olimpijskimi igrami predstavila v lepi luči.

Tudi zato je posebno pozornost namenila zadnjemu treningu. »Poskusila sem se prilagajati na razmere, ki nas čakajo v Lahtiju, za trening sem izbirala podoben profil proge, morda celo še malce težji,« pravi in prikima namigu o prizorišču letošnjega prvenstva kot zahtevnem za tekačice: »Nedvomno, predvsem tisti daljši klanec zahteva res vrhunsko pripravljenost, obenem tudi brezhiben material.« Nad smučmi in pripravo teh doslej v sezoni ni bila vselej prav zadovoljna, ob tem celo omeni, da so ji prav smuči prepogosto odpovedale, zlasti jo je to prizadelo na januarski šprinterski preizkušnji v Dobbiacu. »Takrat sem bila pravzaprav vesela uvrstitve v finale, vedno znova je to spoštovanja vreden dosežek. Toda nato v finalnem boju ni šlo, pa ne zaradi mojih telesnih sposobnosti, temveč zaradi slabih smuči. Upam le, da se mi to v bližnji prihodnosti ne bo dogajalo, kar prevečkrat se mi je že pripetilo …«

Tudi zato je Besničanka zadržana v svoji napovedi prihajajočega prvenstva, pred katerim jo tako kot tudi konkurenco v tekaški karavani čaka preizkus za točke svetovnega pokala v Estoniji. »Prizorišči med seboj nista primerljivi, toda za tekmovalni občutek in spoznavanje sposobnosti je ta tekma vsekakor dobrodošla,« pravi v nestrpnem pričakovanju prvenstva na Finskem. Tam bodo tekaški boji vendarle povsem drugačni od večine v sezoni doslej: »Če pomislim na tisti klasični šprinterski postaji, torej Davos ali Lenzerheide, se pri priči spomnim posebne nadmorske višine. Tudi uvod v zadnji 'tour' je bil v Val Müsteiru podoben, na Finskem bo po tej plati povsem drugače. Pravzaprav je tistim klasičnim progam za šprint iz preteklosti zdaj še najboljša podobna planiška iz prejšnje sezone svetovnega pokala.«

Ne glede na zadnjo bolezen poskuša ohraniti samozavest, ne nazadnje ji bodo pomagale tudi izkušnje, pred njo je že šesto svetovno prvenstvo. »Nedvomno ti na izkušnje na velikem tekmovanju pomagajo, nikakor pa za končni podvig niso dovolj. Tistega dne, ko je na vrsti najpomembnejši tekmovalni preizkus, mora biti vse na izjemni ravni: počutje, tekmovalne sposobnosti, izbira in priprava smuči,« se dobro zaveda tekmovalka, ki pri 31 letih ohranja visoke športne cilje. Kratkoročno najprej za Lahti 2017, nato pa bodo misli že uhajale k naslednji, olimpijski sezoni.