Tiskane izdaje
Ljubljana – Mnogo padcev in poškodb ima Maruša Ferk za seboj v karieri, že samo v tej sezoni jih je naštela 15 hujših. Eden takih padcev se ji je zgodil na začetku zime v Lake Louise. Ko je visela v mreži, se ji je v glavi že odvrtel film o novem okrevanju, spraševala se je, ali sploh še ima smisel vztrajati. A se je k sreči lahko pobrala in začela eno svojih boljših sezon.
Ko se je te dni ozirala nazaj na tekmovalno zimo, je dejala, da še nobene doslej ni doživljala tako čustveno. Padci so naredili svoje in ko se je v Val d'Iseru najprej spopadla s težkim smukom, na katerem si je leto prej zlomila nogo, nato pa navdušila še v slalomu, so bili naenkrat poplačani vsi tisti trenutki, zaradi katerih je že dvomila o nadaljevanju. »Zagotovo moram biti zadovoljna, sezona je bila dobra, osvojila sem točke v štirih disciplinah. Včasih me zmoti, ko ljudje pričakujejo le visoke rezultate, pozabijo pa, da sem praktično manjkala dve zadnji sezoni. Marsikdo si sploh ne predstavlja, kako se je vračati na tekme. Zame je bilo tokrat še enkrat težje, sploh v hitrih disciplinah, saj sem v sezono šla brez treninga. Govorila sem si, da sem na teh progah že smučala, si predstavljala linije, a ko prideš na štart, vidiš, da ni tako enostavno. V Val d'Iseru sem se spraševala, kako naj grem skozi prva vrata, v glavi pa je bil ognjemet,« je opisovala težko preizkušnjo, po kateri je v cilju jokala od olajšanja in veselja zaradi četrtega mesta.
Z njim je znova dobila potrditev, da je alpska kombinacija disciplina, v katero bo tudi za naslednjo zimo veliko vložila. Trener Denis Šteharnik o Ferkovi sicer pravi, da je lahko uspešna, kamor koli jo postaviš, naj bo to slalom ali smuk, njena vsestranskost pa je gotovo dober atribut, morda tudi za kolajno na enem od velikih tekmovanj v naslednjih letih. »Zakaj pa ne. Kolajna je kolajna. Če je to olimpijska disciplina, to pomeni, da je enakovredna ostalim štirim. Letos sem že malo zavohala, da bi lahko visoko končala tudi v skupnem seštevku. Žal mi je tiste Crans Montane, ki je odpadla, saj mi je teren tam zelo ustrezal. A težko je ugibati, kaj bi bilo. Žal mi je, da se v Andori in Lenzerheide ni izšlo,« je obžalovala zadnji tekmi, ki sta sicer minili v znamenju slabih razmer.
Do dobrega izhodišča v kombinaciji ji je še zlasti pomagal slalomski korak naprej. Zanimivo, kako hitro je spet našla pravi občutek v nekoč že paradni disciplini, potem ko se ji je posvetila v pripravljalnem obdobju. V preteklih letih je bil njen potencial gotovo premalo izkoriščen in morda osredotočanje na hitre discipline niti ni bilo najbolj smiselno. »Res je, spet sem zaživela v slalomu. Želela sem se vrniti v tej disciplini, imela sem visoko štartno številko, a sem vedela, da če bom dobro pripravljena, je mogoče vse. Na treningih mi je šlo, toda pred Aspnom se mi je vse podrlo. Bila sem skeptična, toda v Val'd'Iseru sem bila tudi v slalomu kot nek drugi človek, spet sem našla ta dober položaj na smučeh, izpiliti sem ga želela do konca. Vmes sem ugotovila nekaj stvari, recimo to, koliko kilogramov je zame optimalno, da sem eksplozivna,« je še dejala o disciplini, v kateri je s štartne številke 60 napredovala do trideseterice.
Prav v slalomu je nekoč že stala na zmagovalnem odru in tja se želi vrniti. Ni nemogoče, to verjame še toliko bolj, odkar je v tej sezoni preskok nanj uspel Ani Drev. Njen uspeh je v tej sezoni dvignil vso ekipo. Dobro so delali, pravzaprav garali, Ferkova je izpostavila predvsem serviserja, dva sta skrbela za sedem deklet (v drugih ekipah eden skrbi za največ dve) in se jima zahvalila za trud. Njihove razmere so slabše kot v drugih ekipah, zaradi tega morajo vsi delati več, a nikakor niso vdani v usodo. »Dobro smo se ujeli, z dekleti smo se spodbujale, bile vesele druga za drugo, jokale ob Aninih stopničkah. To je bilo izjemno. Želim si, da bi se ti trenutki kmalu ponovili.«
