Tiskane izdaje
Celovec – Tako kot pred petimi leti na prvi in do včeraj edini avstrijski zimski klasiki v EBEL so se beljaški orli veselili zmage sredi celovške nogometne arene. V sijajnem ozračju sta vlogi pripadli tudi slovenskima akterjema, Marcelu Rodmanu in Klemnu Pretnarju, pravzaprav pa je bolj kot dogajanje na ledu navdušila razsežnost dogodka.
Ni prav veliko športnih prireditev v Avstriji, kjer se zbere kar 30.000 obiskovalcev. Več jih je na dirki formule 1, nočnem slalomu v Schladmingu, smukaški predstavi v Kitzbühlu in na tekmah nogometne reprezentance, ki se je nekajkrat predstavila tudi v celovški areni, včeraj prizorišču nenavadne hokejske zgodbe. Severno od Karavank so po petih letih obudili zimsko klasiko in jo uprizorili pred tridesettisočglavo množico. Na Koroškem je kajpak razumljivo, da spektakel pripada večnima tekmecema iz Celovca in Beljaka. Tako je bilo že januarja 2010, ko so bili tako kot sinoči boljši beljaški gostje. Le da je tokrat tekma pritegnila še več slovenskega zanimanja, saj sta bila na ledu tudi naša risa, Klemen Pretnar, eden najvidnejših v modro-belem dresu moštva VSV, ter novi Celovčan Marcel Rodman.
»Več kot le tekma,« so zapisali v Kleine Zeitungu, osrednjem dnevniku avstrijske Koroške, ter omenili prav poseben prestiž v nogometnem okolju kot tudi obisk gostov z oznako VIP ter navijačev iz vseh avstrijskih dežel. »A trener Järvenpää nas je dobro pripravil in nam predvsem dejal, naj se ne obremenjujemo s pričakovanji polnih tribun in se že v uvodni tretjini odločno postavimo na ledu,« je bil vesel prestižne zmage kot tudi pomembnih dveh točk v boju za končnico Pretnar in se nasmejano vrnil k soigralcem, ki so v slačilnici ob glasni glasbi slavili uspeh. Kajpak je bilo povsem drugače nekaj metrov proč v celovškem taboru, ki se navzlic izjemnim vložkom in moštvu za vrh EBEL vrti v začaranem krogu, niza poraze in je podobno kot lani spet daleč od spodbudnejšega izhodišča za končnico. Marcel Rodman po enem mesecu bivanja na Koroškem še ne občuti takšnega pritiska javnosti, kot ga njegovi soigralci, za kapitana ladje, trenerja Douga Masona, ni mirnega spanca. »Tega večera si ne bom zapomnil do konca življenja,« je bil jezen na novinarski konferenci. Povsem v nasprotju z razpoloženjem Hannuja Järvenpääja, ki je že nekoč v Ljubljani potrdil, da sodi povsem v trenerski vrh EBEL, zdaj pa to le še nadaljuje v Beljaku.
Pri KAC so vložili 500.000 evrov v projekt včerajšnjega dogodka, ki je sicer skupno stal 870.000, domači klub se je spogledoval z dobičkom 200.000 evrov, analize in obračuni prihodnjih dni bodo dejansko razkrili, kdo in koliko je zaslužil v sobotnem popoldnevu in večeru. Ledena ploskev je bila po besedah akterjev odlično pripravljena, zapletlo se je ob vrtanju lukenj za vrata ob koncu druge tretjine, oddih je nato trajal precej dlje, kot je sicer v navadi. »A nič ne de, v miru smo se pogovorili, si naredili kavo, se sprostili,« nam je Pretnar potrdil, da je prav sproščenost odpeljala Beljačane k novi zmagi v zimski klasiki. Zgodbi, ki je v Avstriji precej redkeje na sporedu kot pri nas, a enkrat v petih letih pritegne izjemne množice. Res pa pri KAC poglobi težave, v Beljaku pa se nasmeh še bolj raztegne.
Izid zimske klasike v Celovcu (štadion Wörthersee, 29.700 gledalcev)
KAC Celovec - VSV Beljak 1:4 (0:2, 1:1, 0:1)
(Hundertpfund 32.; Haydar 6., Pewal 8., McBride 40., Nageler 46.)
Učinek Slovencev: M. Rodman 0+0; Pretnar 0+1
