V Lahtiju se je Prevc že velikokrat skoraj stepel s svojo glavo

Ljubljana – Da Peter Prevc ne bo ubranil zmage v skupnem seštevku svetovnega pokala v smučarskih skokih, je jasno že nekaj časa. Tako kot tudi ni 1. mesta na novoletni turneji, vendar pa je sezona še vedno »rešljiva«. V naslednjem tednu in pol, na nordijskem svetovnem prvenstvu v Lahtiju, kjer bi (zlata) kolajna spet vse obrnila na glavo.


Najmlajši od bratov Prevc, Domen, je v tej sezoni od slovenskih skakalcev dosegal najboljše rezultate, o čemer priča tudi 4. mesto v skupnem seštevku, a v zadnjih nekaj tednih je vendarle največ pokazal Peter. Potem ko je po razočaranju na novoletni turneji izpustil Vislo, se je spet začel kazati v precej boljši luči, še posebej na azijski turneji, na kateri je v Saporu vpisal tudi eno zmago, na drugi tekmi v Pjongčangu pa je vodil po prvi seriji in nato v drugi zdrsnil na 4. mesto. A stalnost na najvišji ravni ni takšna, kot bi si želel, saj je za njegov šampionski okus še vedno preveč nihanj, zato se je tudi na Finsko odpravil s še kar nekaj dvomi, samozavest ni takšna, da bi lahko dejal, da šteje zgolj kolajna.

»Po pravici povedano prav velikih pričakovanj ni. Želim si, da bi se nadaljevalo, kar se je začelo v Aziji, ko se je forma malo dvignila. Če se bo še, se bo utrdila tudi samozavest in s tem bodo tudi skoki daljši,« razmišlja Prevc, ki bržčas do prve zmage v tej težavni sezoni ni po naključju prišel v Aziji. Ta mu ustreza, ker je deleč, ker ima tam svoj mir. Skoki so bili temu primerno veliko boljši. »Nekaj je bilo res vrhunskih. Če smo jih denimo v dveh koncih tedna opravili 18, so bili trije zelo vrhunski, kar me navdaja z optimizmom. Seveda bi si želel, da bi jih bilo še več, a če pomislim, da so bili pred tem tudi celi vikendi brez enega samega super skoka, potem grem zdaj z veliko lažjo glavo naprej,« je veliko pozitivnega prinesla azijska izkušnja.

A seveda, svetovno prvenstvo je vedno znova posebna zgodba, s klasičnih nordijskih ima doslej tri kolajne – ekipno bronasto iz Osla 2011 ter srebrno in bronasto posamično iz Val di Fiemmeja 2013 –, v sezoni 2014/2015, ko je blestel v svetovnem pokalu in na koncu z enakim številom točk kot zmagovalec Severin Freund osvojil 2. mesto, pa se mu na SP v Falunu ni izšlo po željah. Na srednji skakalnici je bil 13., na veliki pa četrti, za kolajno je zaostal za 1,1 točke. Zdaj prihaja na vrsto prizorišče, ki mu v preteklosti ni bilo pisano na kožo, še nikdar se ni prebil med najboljše tri … »Velikokrat sem se tam skoraj stepel s svojo glavo. Pogosto se mi je dogajalo, da mi je šlo odlično na treningu in v kvalifikacijah, ko je prišla tekma, sem se pa 'zakvačkal'. Tako kot je tam turbulenten veter, so tudi moji skoki,« se spominja svojih finskih avantur Prevc, ki ga prvi boj za kolajne na SP čaka v soboto na srednji skakalnici (HS 100). Nazadnje so se moški po sili razmer – zaradi premočnega vetra – na takšni merili prav na drugi tekmi v Južni Koreji.

»Glede na to, koliko je po svetu velikank, je kar nenavadno, da še vedno nastopamo na tako majhnih skakalnicah. A smo vajeni tudi teh, tako da ni moteče. So pa razlike med tekmovalci veliko manjše, vsi skačemo v isto luknjo, ker je na voljo manj metrov. Vsaka malenkost šteje, vsak doskok, smučanje v iztek, pribitek, odbitek zaradi vetra se lahko zelo pozna. Te tekme so zelo napete glede točkovnega izplena,« razmišlja najboljši skakalec prejšnje zime, ki pa je že večkrat dokazal, da je lahko na vrhu tako na velikanki kot na precej manjši skakalnici, če pač pokaže skok, kot si ga želi: »To krepi samozavest, da pač ne polagaš vseh upov zgolj na eno skakalnico oziroma se ne odpišeš že takoj, ko vidiš, da gre za napravo, ki ti ne ustreza.«

Prevčeve želje za SP so glede na vse njegove dosežke v karieri morda malce nenavadne, glede na potek te sezone pa niti ne. »Želim si niz skokov na visoki ravni. To je vse, za rezultatska pričakovanja pa sem to sezono preveč čuden, da bi si lahko predstavljal, kam lahko sežem,« pravi ter ob tem ocenjuje, da lahko do kolajne pridejo vsi, ki so v skupnem seštevku svetovnega pokala med deseterico (sam je prav deseti), ob tem pa gotovo še kakšen skakalec, ki doslej ni ravno opozoril nase. Prevcu bi seveda ta hip pomenila ogromno, ne glede na barvo, kaj šele, če bi bila zlata: »Naslov prvaka sicer imam s poletov, a to ni olimpijska disciplina, če bi ga osvojil v Lahtiju, pa bi izbrisal vse, kar se je zgodilo v tej sezoni.«