V upanju, da bi domači spektakel trajal dlje

Deskanje na snegu: na Rogli so si ob uspehu Marguča in Mastnaka vsi oddahnili.

Objavljeno
24. januar 2016 19.18
Špela Robnik
Špela Robnik

Rogla – V zadnjih zelo uspešnih sezonah so slovenskih deskarji paralelnih disciplin očitno že dovolj ukoreninili zanimanje za ta šport, da domače prizorišče svetovnega pokala tudi ob nekoliko slabši sezoni in okrnjeni reprezentanci ni samevalo. Navijačem sta se s 6. in 8. mestom, najboljšima izidoma sezone, zahvalila Rok Marguč in Tim Mastnak.

A bo treba tradicijo skrbno negovati in spodbujati, sicer lahko ta alpska veja deskanja kmalu izgine z belih strmin. Na Rogli so nekaj časa tehtali možnost, da bi pripravili dve tekmi, ob sobotnem veleslalomu še nedeljski slalom, a zataknilo se je menda pri denarnem skladu, na Pohorju so ocenili, da si ga v dvojnem obsegu ne morejo privoščiti.

Zaradi vse manjšega, že skrb zbujajočega števila tekem (le sedem v tej sezoni) bi si tekmovalci dodatno preizkušnjo močno želeli. Marguč se je tako ob koncu tekmovalnega dne poslovil ravno s to noto: da upa, da bo druženje morda že prihodnje leto daljše. A po drugi strani je bil zadovoljen, da so prireditelji toliko več truda vložili v ta enkratni dogodek. Ogromno pohval je bilo slišati iz ust tujih tekmovalcev, navdušenih nad pohorsko gostoljubnostjo. »Spet ste se zelo izkazali, ogromno ljudi je pomagalo gladiti progo, res jim hvala za to,« je denimo povedal vodilni v skupni razvrstitvi Bolgar Radoslav Jankov, ki mu je zmaga v velikem finalu ušla le za las. Tesni obračuni, ki so se odločali na ciljni črti, so navduševali, kar je bil dober znak – progi sta si bili močno podobni in v enojnem sistemu izpadanja ponujali možnosti presenečenj.

To sta izkoristila tudi Marguč in Mastnak, ki sta se prebila skozi kvalifikacije, a bila nato obsojena na načeloma slabšo rdečo progo. »A če bi vprašali mene, bi izbral rdečo. V kvalifikacijah je bila namreč hitrejša. Res pa je, da se je potem bolj predrla. Z obeh dveh se je dalo napredovati, kar je gotovo dobro za naš šport, takšnih tekem si lahko le želimo,« je dejal starejši od Celjanov, ki je s 6. mestom dosegel najboljši rezultat te sezone. Močno si je oddahnil, saj je imel na dosedanjih tekmah te sezone veliko težav. »Ko sem vzel staro desko in na treningu spet imel boljše občutke, se je stvar hitro popravila. Doma je sicer težje tekmovati, trema je večja,« je dejal, potem ko je v četrtfinalu po napaki v srednjem delu moral priznati premoč poznejšemu zmagovalcu Rusu Andreju Soboljevu. Škoda, svetovni prvak je bil po njegovem mnenju premagljiv. »Vsak je premagljiv, le odpeljati se moraš tako, kot je treba.«

Tako je pred nastopom v osmini finala razmišljal tudi Mastnak, ki je imel pred seboj zahtevnega tekmeca, najhitrejšega iz kvalifikacij Švicarja Nevina Galmarinija. »Vedel sem, da odločajo malenkosti, zastavil sem si svojo taktiko in se je držal. Imel sem srečo in iztržil, kolikor se je dalo, se je pa bilo težko naprej prebijati kot šestnajsti,« je dejal 25-letnik, ki je po slabem drugem kvalifikacijskem nastopu za las ujel izločilne boje. Izjemno motiviran zaradi množice domačih gledalcev je tako drugič v karieri dosegel deseterico, znova mu je to uspelo na Rogli. »Lahko rečem, da znam izkoristiti domači teren, a pritisk je kar velik. Navijači so sicer le pika na i. Ko jih slišiš na štartu, ne moreš narediti napake, saj bi imel sicer slabo vest.«