V vsem veselju pozabil, kako je na razglasitvi

Jakov Fak z 2. mestom v zasledovanju prvič po 22. marcu 2015 na stopničkah.

Objavljeno
04. december 2017 07.00
Posodobljeno
04. december 2017 07.00

Östersund – Biatlonec Jakov Fak je prvič za slovensko izbrano vrsto nastopil decembra 2010 v Östersundu in na tem prizorišču s 3. mestom na zasledovalni tekmi pri priči razveselil svoj novi reprezentančni tabor. Prav na Švedskem pa je zablestel tudi včeraj in se prvič po marcu 2015 spet uvrstil na stopničke. Tokrat je bil boljši od njega le veliki šampion Martin Fourcade.

Še nikdar v zadnjih dveh desetletjih, odkar se je začela odmevna slovenska biatlonska zgodba, ni bilo tako kot letos toliko zadržanosti v napovedih in pričakovanjih našega reprezentančnega tabora. Za Jakovom Fakom, sicer športnikom izjemnih sposobnosti, sta bili dve povsem ponesrečeni zimi, polni ponavljajočih se težav in že prav morečih bolezni, reprezentanca je slaba dva meseca pred štartom ostala brez suspendirane Teje Gregorin, Klemen Bauer nikdar ni popolnoma uveljavil svojega talenta, drugi naši biatlonci so realno daleč od izbrane mednarodne druščine.

Resda se je Fak pomladi vrnil k svojemu nekdanjemu trenerju Urošu Velepcu, zdaj že tretjo sezono glavnemu pri ukrajinskih biatlonkah, a zgolj selitev še ni zagotavljala takojšnje vrnitve na nekdanjo visoko raven. Toda že prvi štart na zelo zahtevni dvajsetkilometrski preizkušnji, je z 12. mestom, povrh po prehladu, zaradi katerega je bil slovenski adut ob pet dni načrtovanega treninga, takoj potrdil, da ga od najboljših ne loči več veliko. Resda je bil zlasti na strelišču počasnejši, kot smo ga bili vajeni med velikimi predstavami v preteklosti, toda vetrovnim sunkom je uspešno kljuboval, v smučini pa se vsaj delno počutil tako kot nekoč.

Premiernemu dosežku sezone je sledilo 10. mesto v šprintu, nakar je sledila velika nedelja s 17. stopničkami doslej zanj v svetovnem pokalu, vključno s svetovnim prvenstvom in olimpijskimi igrami pa že 22. uvrstitvijo na oder za najboljše tri. In zdaj ga že tako dolgo ni bilo na razglasitvi, natanko od 22. marca 2015 v Hanti-Mansijsku (1. mesto na tekmi s skupinskim štartom), da je že pozabil podrobnosti protokola. Pomotoma je hotel stopiti na mesto, ki pripada tretjeuvrščenemu tekmecu. »Res so mi vse podrobnosti ušle iz spomina, tako je pač, če te dolgo ni med tremi najboljšimi,« se mu je sinoči smejalo, predvsem pa je bil zadovoljen, da je končno spet prestal tekmo brez zdravstvenih težav in tudi (pretirane) utrujenosti: »Koliko me je Östersund še izčrpal, niti ne vem, ker v vsem adrenalinu in veselju po uspešno opravljeni nalogi pozabiš na utrujenost, a verjamem, da se bom ob ustreznem počitku in domačem prostem dnevu spet brez težav vrnil k novim tekmovalnim nalogam.«

Včeraj je bil od njega boljši le izjemni Francoz Martin Fourcade, zdaj že šest let zapored najboljši v skupnem seštevku sezone. V zanimivi zasledovalni predstavi se je za letošnje slovo od Östersunda veselil že svoje 64. zmage, a pravzaprav se je Faku, tokrat četrtič na drugi stopnički, prvič po ruhpoldinškem zasledovanju 2014, še bolj smejalo. Po izjemni predstavi, v kateri je v zadnjem krogu v neposrednem dvoboju za 2. mesto – v slogu svojega nekoč prepoznavnega poskočnega in učinkovitega finiša –, ugnal Francoza Quentina Fillona Mailleta, se je prepričal o svoji moči in očitno spet vrhunski pripravljenosti. »Dobro poznam njegov organizem, pomembno je bilo ohraniti zdravje, kar nam je lažje v ekipi, pri kateri so z nami nenehno zdravnik, fizioterapevt in maser,« je poudaril Velepec. A na svojega povratnika ni bil ponosen le glede učinka na progi, navdušila ga je njegova zrelost, tudi na strelišču je deloval zelo preudarno. V vetru so si namreč številni tekmeci privoščili odločilne napake, za Faka dve zgrešeni tarči nista bili usodni. Po treh četrtinah proge je bil 3. in takrat je bilo na dlani, da bi si ob ponovitvi ravni nekaterih svojih velikih predstav lahko spet priboril stopničke.

Seveda sta bila nato na razglasitvi vesela tudi francoska tekmeca, a med navzočimi je bil najbolj srečen prav 30-letni slovenski reprezentant. Po nočnih morah in dolgi tekmovalni odsotnosti se je ob začetku olimpijske sezone vrnil v družbo najboljših. Pred novim izzivom, prihajajočo tekmo v severni soseščini, od petka do nedelje v Hochfilznu na Tirolskem, se mu je od srca odvalila skala!