Verjame, da bo šlo v Planici do 252 m

Ljubljana – Jože Šlibar, prvi slovenski smučarski skakalec, ki je poletel do svetovnega rekorda (141 m – 24. februarja leta 1961 v Oberstdorfu), je razkril, da imata s Petrom Prevcem marsikaj skupnega. »Oba sva rekord dosegla v drugi seriji, oba pa sva ga nakazala že uvodni dan tekmovanja,« je vzporednice med svojim in Prevčevim sobotnim podvigom (250 m) povlekel Šlibar.

Ko je občudoval izjemen Petrov nastop v petkovih kvalifikacijah (245,5 m), se je sam pri sebi vprašal, zakaj ni potegnil še naprej. Občutek je namreč imel, da bi lahko poletel še kakšen meter dlje. Zato pa je bil njegov pogled drugačen na sanjski poskus najboljšega slovenskega skakalca v finalu sobotne tekme (250 m), ki je bil tudi za Šlibarja brezhiben.

»Peter je tedaj vlekel do konca in dobro, da ni naredil doskoka v telemark, saj bi ga lahko spodneslo,« je presodil 80-letnik iz Kovorja pri Tržiča in pristavil, da je sam pred skoraj natanko 54 leti do 141 metrov poletel z zaletno hitrostjo 103 km/h, medtem ko je 22-letnik iz Dolenje vasi pri Železnikih za 250 metrov potreboval vsega 100,7 km/h.

Podobno, kot je Prevčev polet do svetovnega rekorda ocenil za popolnega, je tudi za svojega rekel, da je bil skorajda stoodstoten. »Odrinil sem 99,9-odstotno. Ko sem odskočil, je bilo, kot da bi me nekdo z vso silo brcnil v zadnjo plat. Potem sem samo še letel – brez popravkov v zraku, kar je bila le še potrditev odličnega nastopa. Medtem ko sem jadral, sem opazoval črte pod seboj, po pristanku čez zadnjo pa sem takoj vedel, da sem dosegel novo največjo daljavo,« je svoj sijajni polet podoživel Šlibar.

Da je res preletel skoraj natanko deset let star svetovni rekord Finca Tauna Luira (139 m – 2. marca leta 1951 v Oberstdorfu), je po dolgotrajnih meritvah (Jožetu se je zdelo, da je vse skupaj trajalo pol ure) potrdil uradni napovedovalec Bruno Moravetz – v slovenščini. »Ko smo ga vprašali, kako da je mojo daljavo najprej povedal v našem jeziku, je odvrnil, da se – ko nekdo doseže nekaj posebnega – to uvodoma pove v njegovem materinščini,« se je spomnil prvi slovenski svetovni rekorder.

Po tem podvigu se mu je življenje obrnilo za 180 stopinj. »Novinarji so me obkolili in tako dolgo spraševali, da se nisem mogel več ustrezno pripraviti za tretji polet, zato sem se mu odpovedal. To sem si lahko privoščil, ker smo imeli takrat tri poskuse, od katerih sta štela dva najboljša,« je razložil in tako posredno nakazal, da je svetovni rekord (čustveno) skoraj zanesljivo izpraznil tudi Prevca, kar je mogoče soditi po njegovem včerajšnjem spodrsljaju.

Kako je bil sam po rekordu iz sebe, pove tudi anekdota, po kateri ni prepoznal lepo oblečenega moža, ki ga je prosil za skupno fotografijo. »Šele pozneje sem spoznal, da je šlo za maserja, ki je poskrbel za moj poškodovani gleženj, da sem lahko sploh nastopil,« je zaupal Šlibar, prepričan, da bo dal sobotni finalni polet Prevcu zagotovo krila za prihajajoče preizkušnje, svetovni rekord pa bo spet napadel na finalu v Planici. »Po mojem bomo tam videli polet do 252 metrov,« je še dejal junak Oberstdorfa '61.