Tiskane izdaje
Wengen – Trije Vikingi, nosilec rdeče majice svetovnega pokala in zmagovalec smuka Aksel Lund Svindal, prvi slalomist sezone Henrik Kristoffersen in zmagovalec kombinacije Kjetil Jansrud, so v celoti zaznamovali Pokal Lauberhorna, kot so ga v 86-letni zgodovini SP le še Avstrijci Shifferer, Maier in Stangasingger (1998), Schranz, Tritscher in Messner (1969) ter Francoz Jean-Claude Killy (1967).
Prav vsi trije so slavili tudi prve zmage na eni najbolj prestižnih tekem. Skupno jih imajo to sezono že dvanajst! Wengenski slalom je bil po vsebini primerljiv s šprintom na 100 m, ko od štarta do cilja pospešuješ oziroma ohranjaš maksimalno hitrost. Kristoffersen je bil izjemen kot denimo Usain Bolt. Čeprav je na drugi progi nekolikanj slabše začel, je v zadnjih polovici proge z izjemno močjo premagal italijanska velemojstra za tovrstne proge – Giuliana Razzolija in Stefana Grossa.
Poraženca Wengna sta bila Marcel Hirscher in Aleksander Horošilov. Šprinterske proge in postavitve očitno nista dobro razumela. Bila sta povsem izgubljena. Avstrijec že na prvi progi ni zmogel stopnjevati in držati ritma kot njegovi tekmeci, na drugi pa je po dveh napakah odstopil. »Prav lahko se zgodi, da sem v Wengnu izgubil vse – skupno zmago v svetovnem pokalu in slalomski globus,« je bil močno razočaran Avstrijec. Že po odstopu si je pozorno ogledal robnike. Kasneje je serviser pojasnil, da sta bila oba robova v dolžini 20 cm delno odtrgana. Hirscher meni, da prej zato, ker je pohodil lastno smučko kot pa zaradi kamna. V skupnem seštevku za Svindalom zaostaja sicer le za 16 točk, v slalomu pa za izjemnim Kristoffersenom že 140.
Medtem ko so bile v slalomu razmere za vse bolj ali manj enako težavne, pa v smuku zaradi megle in slabe vidljivosti zagotovo niso bile »fair«. Svindal se je opravičil tekmecem. »Veliko boljši občutek bi bil zmagati v enakih razmerah,« je na tiskovni konferenci zmagovalca povedal Norvežan, ki je zmagal v štirih od petih smukov. A za Norvežana ni bilo nobenih ovir, kar je tudi povedal drugouvrščeni Avstrijec Hannes Reichelt. »V meglenem delu proge sem smučal po spominu, ker naslednjih vratic nisem videl. Na meji zmogljivosti sem bil od štarta do cilja. Aksel je bil nezaustavljiv ...,« se je priklonil najboljšemu smukaču sezone prvi izzivalec. Boštjan Kline je končal na 26. mestu. Skupaj z Norvežanom Kildejem je edini osvojil točke iz svojega okrožja štartnih številk. Trener Pen ni bil zadovoljen. Pričakoval je uvrstitev okrog 15. mesta, a njegovo smučanje ni bilo tako dobro. Na razmere se nikoli ne izgovarjam, vendar pa je dejstvo, da se je Andrej Šporn 'izgubil' v slabi vidljivosti, Klemnu Kosiju pa razmere niso dopuščale, da bi se uvrstil med osvajalce točk,« je strnil oceno smukaškega dela ekipe Pen.
V slalomu se je Štefan Hadalin uvrstil v trideseterico, vendar pa za 26. mesto ne bo dobil točk. Po zdrsu na drugi progi (na prvi je bil 23.) je sicer nadaljeval, a je zaostal za 8,75 sekunde, kar je bilo odločno preveč v primerjavi z zmagovalcem. Za spodnjo mejo osmih odstotkov časa zmagovalca je zaostal za sekundo in stotinko. Tako kot trener Klemen Bergant je bil zelo zadovoljen z smučanjem. Na prvi progi je za njegovo izkušenost in mladost smučal tako rekoč brezhibno in navijal ritem. Na drugo progo se je pognal enako vihravo, a mu je na ledeni progi zaradi tehnične napake spodrsnilo. »Izkoristil sem dobre razmere na progi, v veliko pomoč pa mi je bil za slalomski občutek zagotovo kombinacijski nastop. Izkušnja je bila izjemna. Zelo prav mi bo prišla v nadaljevanju, saj sem ugotovil, da tekmovati z najboljšimi na svetu vendarle ni takšen 'bav-bav', kot se zdi skozi prizmo tekmovalca evropskega pokala,« je 19-letni Vrhničan povedal o sicer že četrtem nastopu v Wengnu.
