Vonnova kričala in jokala ob najtežji vrnitvi

Tudi ko se njene besede zdijo preveč ambiciozne in v praksi neuresničljive, je Lindsey Vonn odločna, da ji bo uspelo.

Objavljeno
22. januar 2017 22.12
United States' Lindsey Vonn celebrates after completing an alpine ski, women's World Cup downhill, in Garmisch-Panterkirchen, Germany, Saturday, Jan. 21, 2017. (AP Photo/Marco Tacca)
Mojca Finc
Mojca Finc
Ko je novinar tiskovne agencije AP Lindsey Vonn pred njeno vrnitvijo v svetovni pokal po enoletni bolniški odsotnosti vprašal, če je preštela, koliko točk več od največjih tekmic bi morala osvojiti na vsaki preizkušnji, da bi si prismučala smukaški globus v tej zimi, mu je odvrnila: »Morda ne verjamete, da mi bo uspelo, jaz pa.« Zdelo bi se drzno, če tega ne bi izrekla »terminatorka« belih strmin. Mislila je zelo resno.

In takšna je Vonnova. Odločna, 100-odstotno prepričana vase, neuničljiva. Tudi takrat, ko se njene besede o začrtanih ciljih zdijo preveč ambiciozne in zaradi težkih okoliščin v praksi neuresničljive, vztraja pri svojem, verjame v lastne sposobnosti in v večini primerov utiša dvomljivce. Tudi njih je naučila, da je bojevnica v pravem pomenu besede, ki preskoči vsako oviro in se nikoli ne vda. »Vprašanje ni, ali ji bo uspelo, ampak kdaj ji bo. Okrevala bo. Močna je,« je o svoji vzornici novembra, ko si je zlomila nadlahtnico na treningu v Koloradu, dejala njena rojakinja Mikaela Shiffrin. Verjela je v vrnitev šampionke, ker takšna pač je Lindsey – tudi ko je najbolj potolčena in zlomljena, zbere vse moči, najde izhod in se dvigne v vsej svoji veličini.

Že premagovanje posledic poškodbe – Vonnova je proces okrevanja po operaciji javnosti predstavila v posnetku na družbenih omrežjih – se je zdelo kot znanstvena fantastika. Živci so bili na roki toliko prizadeti, da ameriška zvezdnica po posegu ni mogla premakniti prstov. Čeprav se je bala, ali bo sploh še kdajkoli lahko uporabljala roko kot nekoč, je iz terapije v terapijo (skupno 300 ur) močno napredovala. Prsti so postajali vse bolj gibljivi. Še vedno ima težave, ko si mora nadeti rokavico ali urediti pričesko, vendar pa je skozi intenzivno vadbo dosegla raven, ki ji zagotavlja pravšen oprijem smučarske palice za boj z najboljšimi.

»Za vrnitev sem izjemno garala. Včasih se mi zdi, da mi ta uspe tako hitro, da okolica pozabi, koliko časa, energije, prelitega potu, krvi in solz je bilo potrebnih zanjo. Povrhu vsega še brez treninga,« je razmišljala športna junakinja, ki je zaznamovala prejšnji teden, potem ko je na smuku v Garmischu vknjižila prvo zmago po dolgi odsotnosti. Zgolj eno preizkušnjo, tisto v Zauchenseeju, je potrebovala, da je priklicala tekmovalne občutke, na naslednjem prizorišču pa je že porazila vse tekmice. »Če sem povsem iskrena, po tekmi v Zauchenseeju (bila je 13., op. a.) nisem bila prepričana, koliko časa bom potrebovala za vrnitev v pravo smučino. A ob naslednji priložnosti sem dokazala, da trdo delo kaže sadove,« je razkrivala po 77. zmagi v svetovnem pokalu.

Doživela jo je zelo čustveno. V ciljni areni je kričala od navdušenja in jokala od sreče. Bila je hvaležna svoji ekipi, brez katere ji pot na vrh ne bi uspela, in tekmicam, ki so ji z objemi in čestitkami iskreno privoščile zmago; dobro so namreč vedele, kakšen pekel je ta mentalno močna tekmovalka prestala. Vonnova je priznala, da tokrat ni presenetila le drugih, temveč tudi sebe. »Neverjetno! Zmanjkuje mi besed. To je bila najtežja vrnitev v moji karieri. Ne, nisem si mislila, da lahko tako hitro dosežem najvišjo raven,« je bila zadovoljna Američanka, ki si na tekmah pomaga z ogrevano rokavico na desni roki.

Čeprav je potrdila, da po še eni hudi poškodbi spet zmore na vrh, se Vonnova hkrati dobro zaveda zahtevnosti poškodbe. »Do konca kariere bom izpostavljena velikemu tveganju. Vstavljena ploščica je stabilna, vendar pa je nad njo roka občutljiva za nov zlom. Če bi do njega prišlo, bi me zaradi že ene ploščice čakal zelo zapleten poseg. Morali bi jo namreč odstraniti in vstaviti drugo ali pa ji dodati novo – da bi bili ena vrh druge,« je pojasnjevala. Če bi se znova poškodovala, bi šla pod nož k osebju v belih haljah v Kolorado, kjer so jo novembra že operirali.

A kljub morebitnim zapletom kraljice belega cirkusa nič ne ustavi. »Tekmovanje v alpskem smučanju je zame kot zrak: potrebujem ga! Ta adrenalin, to hitrost,« je razmišljala o ljubezni do belih strmin in dodala, da je ta šport tisto, kar ima v svojem življenju najraje. Njen največji cilj je ujeti rekord Ingemarja Stenmarka, ki se je na najvišjo stopničko povzpel 86-krat. Od legendarnega Šveda jo loči le še devet zmag. Če ji bo uspelo, bo izpolnila svoje smučarsko poslanstvo.