Vroča Ilka spet smuča kot v času svojega vzpona

Ilka Štuhec je po dveh zmagah v Lake Louise vodilna smukačica zime. Danes ob 20. uri zanjo sprejem v Mariboru.

Objavljeno
04. december 2016 22.53
Špela Robnik
Špela Robnik
Lake Louise – Šok, evforija in solze sreče ob premierni zmagi, dan pozneje pa neizmerno zadovoljstvo, tudi olajšanje ob potrditvi velikega uspeha. Zavedanje, da je končno na pravi poti. Ilka Štuhec je s smukaškim dvojčkom in 5. mestom v superveleslalomu v Lake Louise dosegla to, kar so ji kot eni najbolj nadarjenih smučark na svetu napovedovali že pred desetletjem.

Pa vendar je šele zdaj, pri 26 letih, v njeno kariero posijalo nekaj sonca. Nekaj vetra je dobila v jadra (oz. hrbet) na prvi tekmi, na drugi je smučala v dobri vidljivosti, boljši kot pri večini tekmic, a podobni kot pri najboljši smučarki minule zime, Švicarki Lari Gut. A kanček sreče je bil le zadnji manjkajoči delček v njenem mozaiku, pomenil pa je poplačilo za vrsto let smole, ko je kot slalomska in smukaška mladinska svetovna prvakinja stopicala na mestu, se borila s poškodbami, iskala pravi način dela in se mnogokrat v preveliki želji zaletavala v previsoke ovire.

Na kanadskem prizorišču, na katerem sta doslej po dvakrat zapored zmagali le Lindsey Vonn in Maria Höfl-Riesch, je preskočila kar dve stopnici naenkrat. Seveda je bila zelo presenečena, ko je na petkovem smuku s št. 29 prehitela vse tekmice, a po drugi strani tudi ne tako zelo ... »Imela sem zares dober občutek na smučeh. Vedela sem, da sem smučala dobro, skoraj popolno. Toda nisem si predstavljala, da lahko zmagam,« je dejala po prvi tekmi, po kateri je s solzami v očeh poslušala Zdravljico, se veselila v objemu svoje majhne ekipe, v kateri so trener Grega Koštomaj, mama in serviserka Darja Črnko ter fizioterapevtka Anja Šešum, nato pa zrelo skušala brzdati evforijo. Pred njo sta bili vendarle še dve tekmi. »Zaspala sem precej zgodaj, a sem se zbudila že ob štirih. Vedela sem, da če smučam dobro, lahko spet zmagam. A treba se je bilo pripraviti na novo, vsi smo začeli z ničle. Želela sem le uživati in pokazati to, kar mi gre kar dobro zadnje čase,« je dejala in podobno pričakala tudi včerajšnji superveleslalom, v katerem je sijajen konec tedna v Lake Louise sklenila še z odličnim petim mestom.

Od kod te sijajne predstave? V prejšnji sezoni namreč nikakor ni mogla prodreti v deseterico, zdaj pa se ji je odprlo. Že poleti so z različnih koncev prihajali namigi, da še nikdar ni bila tako hitra. Menjava smuči je bila po dolgih letih smučanja na Rossignolu zadetek v polno, največ pa ji je dal poletni trening s slovensko moško smukaško ekipo. »To je bilo zame res dobro, zelo mi je pomagalo. Lahko sem opazovala njihov način smučanja, jih skušala loviti. Tudi njim gredo zasluge,« je dejala in se jim zahvalila za pomoč. Peter Pen jo zelo dobro pozna, bil njen trener že vrsto let nazaj v Braniku, tudi pozneje, ko je delal pri Hrvatih, je z njo tesno sodeloval, pred to sezono pa ji pomagal tako, da ji je omogočil kakovosten trening. »Če je le mogoče, treniramo na najboljših terenih, kot vse najboljše smukaške ekipe. Uredil sem treninge, z Ilkino ekipo dobil še enega trenerja, občasno tudi fizioterapevtko. Naš pristop in moški šport sta gotovo dobro vplivala nanjo,« je povedal Pen, ki si sicer ni lastil zaslug za Ilkine rezultate, temveč jih v celoti pripisal njeni ekipi. Je pa še dejal, da Štuhčeva po dolgih letih spet smuča tako, kot je pred tisto hudo poškodbo leta 2008, ki je tudi popolnoma zaustavila njen napredek. Dolga rehabilitacija, zapleti in bolečine so ji jemali energijo, v težkih časih slovenske smučarske reprezentance pa ob številnih menjavah trenerjev zanjo ni bilo pravega posluha niti usmeritve. »Če imamo opraviti s tako nadarjeno smučarko, kot so Ilka, Tina Maze ali Janica Kostelić, pa potem tej ne uspe priti do vrhunskih rezultatov, je vedno nekdo kriv. In ponavadi to ni tekmovalka,« je bil oster Pen.

A te stvari so zdaj za njo, obrnila je nov list v karieri. In ne glede na to, kako se bo nadaljevala sezona, ti dve zmagi sta odtehtali vsa dosedanja odrekanja in garanje, je bil prepričan tudi trener Koštomaj. »Velik kamen se nam je odvalil od srca, predvsem Ilki, ki je v karieri ob vsem talentu imela tudi precej smole. Zdaj pa se zadeva počasi sestavlja in to je najlepše povračilo za ves trud, ki ga je vložila. Ti zmagi sta več kot zasluženi.«