Tiskane izdaje
Sölden – Njena pot, njena odločitev. Vedno pogumna, a tudi premišljena. Da se je tekmovalna kariera najboljše slovenske smučarke Tine Maze iztekla, je bilo bolj ali manj jasno že lani, ko je napovedala premor. Pa vendar se takrat še ni končala. Tako kot tudi ne sinoči, ko je razkrila, da bo čas za dokončno slovo šele na začetku januarja v Mariboru.
Soba hotela Bergland je bila tako polna novinarjev, pokroviteljev, funkcionarjev, njenih svojcev, prijateljev in sodelavcev, da se je komaj še našel prostor zanjo, ki so jo sicer vsi tako nestrpno čakali. Dolgo se je šušljalo o tem, kako se bo poslovila velika šampionka, in nazadnje je o tem spregovorila na glas.
»Po toliko letih v smučanju je prišel čas, ko lahko rečem, da sem zelo zadovoljna s tem, kar sem dosegla, in da ne čutim več želje, da bi tekmovala na najvišji ravni. Moja zadnja tekma v finalu svetovnega pokala v Meribelu 2015 se je sprevrgla v veliko bitko za skupno zmago, in četudi nisem osvojila globusa, sem bila vesela, da sem lahko bila del tega boja. A ker si ne morem predstavljati, da je bila to moja zadnja tekma v karieri, sem našla novo motivacijo, da še enkrat, verjetno zadnjič, nastopim, in to pred svojim domačim občinstvom. Rada bi dala navijačem, prijateljem, domačim, ekipi, pokroviteljem in novinarjem priložnost za še eno vrhunsko predstavo.«
Kariera Tine Maze v številkah (za ogled kliknite na grafiko). Vir: Delo
In čeprav čas za dokončno slovo šele pride, 7. januarja v Mariboru, se je včeraj že zahvalila vsem, ki so jo tako ali drugače spremljali na športni poti. Prišla je njena družina, mati Sonja in oče Ferdo ter sestra Maja, člani ekipe, od Andreja Perovška, ki je bil prvi, ki si ju je z Andreo Massijem upal pospremiti na samostojno pot, do trenerjev Livia Magonija in Valeria Ghirardija, serviserja Andree Vianella, posebno se je zahvalila Poldetu Flisarju, dolgoletnemu ekonomu Smučarske zveze Slovenije, ki je bil edini navzoč vsa leta njene kariere, pa številnim pokroviteljem in tudi novinarjem. »Ko sem bila mlajša, sem bila sramežljiva in negotova. Verjetno me takrat niste razumeli, pozneje pa sem bila ponosna na to, kaj sem in kako se počutim,« je dejala sedmi sili, pri čemer so jo, sicer vedno zelo čustveno, prvič oblile solze.
A tokrat je še bolj na jok šlo Massiju, ki je dejal, da je bila ta novinarska konferenca ena od treh najtežjih trenutkov na poti z Mazejevo. »Prvi je bil ob SP 2009 v Val di'Isèru in trenutku po prvem nastopu, drugi tista napaka na zadnji strmini na OI v Sočiju, ko je šlo za zlato kolajno, in zdaj tole,« je dejal alfa in omega njene zveste ekipe, ki ga je Tina opisala z besedami: »Je neizprosen šef, prijatelji ga kličejo 'brez meja'. V ekipi je imel vlogo petih ljudi. Njegove besede lahko zelo bolijo, a ko me objame, se počutim, da sem doma. Grazie, Andrea!«
Massi je v poudaril, da je bila Tina lep dokaz, da športnik do rekordov lahko pride brez dopinga, le s trdim delom, običajno hrano in zdravili. Poudaril je ponos, lojalnost in spoštovanje kot ključna vodila ekipe, za katero je dejal, da je bila »najboljša na svetu«. Na koncu se je izkazal še z lepo gesto in iz žepa potegnil slovensko zastavo. »Vedno sem jo nosil s seboj, zato je umazana. Nekoč mi jo je podaril predsednik republike, zdaj jo jaz poklanjam tebi.«
Na koncu je Mazejeva vendarle povedala, da se namerava v Mariboru še zadnjič postaviti na start tekme. V prihodnjih mesecih se bo resno pripravljala, da doseže dober rezultat, res pa je, da mora FIS odločiti o njeni startni številki in tem, ali ji bo upoštevala zamrznjeni status. »Po duši sem zmagovalka in to me muči. Še enkrat si želim stati na startu, rada bi imela priložnost. Naj bo šov, zdi se mi, da sem bila v Meribelu za to prikrajšana,« je še dejala, ob koncu pa razkrila, da jo kmalu čakajo novi izzivi, povezani s televizijskim komentiranjem in obveznostmi do pokroviteljev. »Ne bi rekla, da je to konec poti. A vsak konec mora imeti tudi svoj začetek.«
Nas bo presenetila s še kakšno popevko?
