Z leti uspehi dobivajo na veljavi

Jernej Damjan: Najizkušenejši že do četrte ekipne kolajne.

Objavljeno
21. januar 2018 22.34
Saša Verčič, poročevalka
Saša Verčič, poročevalka
Oberstdorf – Jernej Damjan je najizkušenejši mož slovenske srebrne reprezentance, saj šteje že 34 let, srebrna kolajna iz Oberstdorfa pa je njegova četrta. Na nordijskih svetovnih prvenstvih v Oberstdorfu 2005 in Oslu 2011 je bil z ekipo bronast, prav tako na SP v poletih leta 2012 v Vikersundu.

Spet ste potrdili, da ste »ekipni igralec«, saj na velikih tekmah praviloma ne razočarate.

Res je, mislim, da na najpomembnejših tekmovanjih še nikdar nisem »zafrknil«. Ne vem, zakaj se to dogaja, morda je moja empatija do drugih tako močna, da jim nočem delati škode.

Vloga prvega skakalca je zelo pomembna, da tekmo dobro odpre, kar vam je odlično uspelo.

Ne vem sicer, kaj je lažje, ali nastopiti prvi ali zadnji. Peter je imel kot zadnji to odgovornost, da mora dovolj daleč skočiti, sam pa sem spodaj trikrat trepetal, ko sem čakal kolege. Ne vem, kaj je težje.

Ste najizkušenejši v ekipi, koliko ste svetovali mlajšim?

Vsem sem rekel, mirno, ne divjajte. Nisem jim tega dejal neposredno, ampak sem to dan prej nekako speljal skozi pogovor. Pred tekmo pa smo le še dali roke skupaj v kabini.

Kdaj ste vedeli, da ste osvojili kolajno?

Dokler ni kolajne okoli vratu, je ni. Šele ko je Peter prišel s kontrole, sem rekel, da je naša. Sicer je bil glede na prejšnje dneve Domen tisti, zaradi katerega naj bi se tresli, ampak mu moram čestitati, ker je zdržal pritiske in danes super skakal. Pri Petru je bilo malce lažje, pri Domnu me je najbolj stiskalo.

Ste presenečeni nad razpletom, saj vam zadnje dni ni več tako dobro vam kazalo?

Treba je vedeti, da je z izjemo Norvežanov v vseh ekipah prihajalo do nihanj, nihče ni bil prepričljiv, nihče ni izstopal. Vedel sem, da se bomo za srebro in bron trije »stepli«, sem pa pričakoval, da bo boj hujši, na koncu smo vendarle imeli kar lepo prednost pred Poljaki.

Je razočaranje zaradi petkove tekme, ko so vas poslali v zelo slabe razmere, s tem pozabljeno?

Je bilo že v soboto. Zato se tudi drugega dela posamične tekme nisem lotil na vso moč. Rekel sem si, da ni več možnosti za kolajno, tu pa je bila, zato sem vse misli in energijo usmeril v zadnji dan.

Na koliko odstotkih ste nastopili v soboto?

Recimo na 50, 60. Skoka se nisem lotil tako kot danes, drugače sem skočil, malce sem si odpočil, da sem lahko za ekipo nastopil, kot sem. Preizkušal sem, kaj lahko še popravim.

To je vaša četrta kolajna, kam bi jo uvrstili?

Starejši ko sem, več mi pomenijo takšni uspehi, bolj se zavedam, kaj stoji za tem, koliko je odrekanja, koliko je dela. Vsaka ima svoj čar, a vedno večji pomen imajo.

Kako bi primerjal svojo vlogo v teh ekipah?

V Oberstdorfu 2005 sem bil še najbolj razočaran, ker dan pred tem na posamični tekmi nisem osvojil kolajne. Če bi ekipna tekma štela za posamično, pa bi tisti dan zmagal. Tista kolajna je imela grenak priokus, čeprav sem je bil zelo vesel. V Oslu je bila kolajna obliž na slabo sezono, imeli smo kar veliko sreče, z Robijem Kranjcem sva imela dobre razmere, druga serija pa je odpadla. Na Vikersund pa sem najbolj ponosen. Nisem se uvrstil na posamično tekmo, ker sem bil preslab, potem pa ne vem, od kje takšen nastop na ekipni tekmi, da je bilo dovolj za kolajno.

Zdaj boste preskočili Zakopane. Zakaj?

Razlog je podoben, kot je bil ta, da sem se v soboto odločil za bolj lahkoten nastop. Moram se zavedati, da sem starejši, da nimam takšne regeneracije kot ostali fantje. Preostanek sezone hočem nastopati spočit, saj že čutim malce utrujenosti. Teh deset dni premora mi bo zelo koristilo.