Z Rossijem še deset let, tako sta se pač zmenila

Smučarski skakalec Robert Kranjec bolj miren kot lani pričakuje sezono SP, ki se bo čez mesec začela v Kuusamu.
Objavljeno
25. oktober 2016 22.43
Miha Šimnovec
Miha Šimnovec
Ljubljana – Najboljši slovenski smučarski skakalci so se včeraj odpeljali proti Oberstdorfu, kjer se bodo v prihodnjih dneh na ledeni smučini pripravljali na začetek sezone svetovnega pokala, za katero bodo zeleno luč čez mesec dni prižgali v Kuusamu. Na Finsko bo – če se ne bo zgodilo kaj hudo nepredvidljivega – zanesljivo odpotoval tudi Robert Kranjec, ki ga na veliko napravo Ruka (HS-142) vežejo čudoviti spomini.

V Kuusamu je namreč pred enajstimi leti prvič okusil slast zmage v svetovnem pokalu. »Skakalnica mi je zelo všeč. Letos so v zaletišče vgradili novo ledeno smučino, kar je fantastično,« se Kranjec že veseli štarta na Finskem. Z minulim poletjem je zadovoljen, na tekmah za VN Mednarodne smučarske zveze (FIS) je pridno zbiral točke.

»Malenkostno sem spremenil prelet nad hrbtiščem, kar od daleč verjetno ni opazno, so se pa s tem moji občutki še izboljšali, kar me navdaja z optimizmom. Za nameček sem dodobra preizkusil tudi novo opremo, tako da bom mirno čakal na odhod v Kuusamo,« je razkril 35-letni Kranjčan, čigar samozaupanje je zdaj večje, kot je bilo, denimo, pred letom dni, ko je njegovo samozavest načela poškodba komolca.

»Če nisi povsem prepričan vase in te je povrhu strah prvih tekem, začneš izgubljati energijo, poleg tega se pojavi še zakrčenost, kar še otežuje vse skupaj. Zato je toliko bolj potrebno, da ostaneš vse do zadnjega miren in da si zaupaš, kar pa je seveda lažje reči, kot 'narediti',« je pojasnil Kranjec, ki je pred dobrim letom na treningu v Innsbrucku grdo padel in si pri tem poškodoval komolec, zaradi česar je potreboval nekaj časa, da je skočil v želeni ritem.

»Vsako leto imam kakšne težave. Kaj naj rečem, staram se,« se je namuznil in potrkal na les, ker v letošnjem pripravljalnem obdobju ni imel večjih preglavic. A ni veliko manjkalo, pa bi lahko spet razpredal o poškodbi. »V Klingenthalu mi je med igro z žogo tako spodrsnilo na pesku, da mi je koleno močno zasukalo navzven. Zaradi tega nisem mogel skakati 14 dni. Zdaj je v redu, koleno drži, kar je najpomembneje,« je zaupal.

Na srečo mu komolec ne povzroča več težav, pride pa kakšen dan, ko ga bolj boli. Odvisno od tega, kako ga je obremenjeval čez dan, včasih bolečine izzove tudi slabo vreme. Zato pa se še vedno muči z vzdrževanjem nizke telesne teže. »Zaradi tega trpim že dolgo, vse od 18. leta. Na to se ne telo ne glava še nista navadila. Ravno nasprotno; čedalje slabše je. Tako moram paziti na to, kaj bom dal v usta, da je že kar brutalno. To seveda vpliva na moje počutje, opažam, da postajam bolj živčen,« je zaupal in v smehu pristavil, da po drugi strani zelo malo zapravi za hrano. »Najbolj mi ustreza meso, z leti pa sem spoznal, da ne prenesem ogljikovih hidratov, ki me napihnejo kot goloba.«

Na nedavnih kondicijskih pripravah v Medulinu je zelo užival. »Glede na to, da nismo imeli najlepšega vremena, smo dobro izkoristili čas. Pomerili smo se tudi v kartingu, nekaj reprezentančnih kolegov sem lepo prehitel, zaradi česar sem videl tudi par kislih obrazov.«

Slabše volje pa je bil tudi sam po motociklistični dirki v Motegiju, kjer si je Marc Marquez predčasno zagotovil tretji naslov svetovnega prvaka v razredu motoGP, potem ko je njegov ljubljenec Valentino Rossi padel. »Po tistem sem nehal spremljati dirko. Preklopil sem na Živ žav in ga gledal skupaj s hčerkico Piko,« je dejal Kranjec, ki verjame, da bo Rossi dirkal še deset let. »Kakor jaz. Ja, tako sva se pač zmenila,« se je še pošalil in na vprašanje, kaj pričakuje od prihajajoče zime, odvrnil: »Če se bom redno uvrščal med deseterico, bo super, sleherna uvrstitev bližje vrhu pa bo seveda še toliko lepša. Predvsem pa si želim, da bi še naprej užival v skokih.«