Tiskane izdaje
Skozi dolg koridor navijačev smo se prebijali do prostora v Areni, kjer so tekmovalke čakale na drugi nastop. Lindsey Vonn se je potrpežljivo smehljala, se ustavila pred vsakim pametnim telefonom, se podpisovala. »Tako je na vsaki tekmi,« je skomignil eden od njenih pomočnikov, ki ji je pomagal nositi stvari. To je pač vloga (in naloga) prve smučarske zvezdnice sveta.
Ogromno navijačev imate, oblegajo vas na vsakem koraku. Se v Mariboru dobro počutite?
Ja, odkar sem nazadnje tu zmagala, sem očitno postala bolj priljubljena. Ponavadi v tehničnih disciplinah ne blestim, a lepo je, da imam tudi tukaj spodbudo navijačev.
V veleslalomu v tej sezoni beležite vzpone in padce, v čem je razlog?
Najbrž v tem, da ga ne treniram veliko. Še vedno dajem prednost hitrim disciplinam. Težko je usklajevati vse treninge in doseči vse, kar si zadaš. A dokler v veleslalomu dobivam dovolj točk, ki bi mi morda lahko koristile v boju za veliki globus, sem zadovoljna. To je pravzaprav vse, kar si želim. Vem pa, da še vedno lahko kakšen veleslalom tudi dobim, tako kot v Åreju. Upala sem, da bom imela za to priložnost tukaj v Mariboru, a mi žal tega niso dovoljevale razmere na progi.
Kako zahteven dvoboj za veliki globus pričakujete z Laro Gut?
Ne smem prehitro začeti razglabljati o globusu, misliti moram samo na smučanje. Vem, da moram ostati konkurenčna v veleslalomu, v hitrih disciplinah pa še naprej zmagovati. To je vedno najboljši recept za osvajanje lovorik. Vedno, ko sem preveč mislila na naslove in gledala predaleč naprej, sem težje ostala zbrana na tekmah.
V tej sezoni vidimo, da vam niti ni treba smučati s polno močjo, da zmagujete. Na koliko odstotkih sploh ste in koliko še imate rezerv?
Recimo, da v smuku in superveleslalomu smučam s 95 odstotki. To je bilo doslej še dovolj za zmago. Mislim pa, da delam manj napak kot v preteklosti, ko sem smučala povsem na robu svojih zmogljivosti. Zdaj, ko smučam bolj sproščeno in se ne trudim z vso silo, sem tudi hitrejša. Toda v veleslalomu mi je veliko težje, trdo moram delati in se gnati do svoje skrajne meje. Medtem ko je v hitrih disciplinah zame vse lahko in enostavno, se tukaj veliko bolj mučim.
Pa lahko v smuku enako uživate, četudi ne pokažete vsega?
O, seveda. V smuku se vedno zelo zabavam. Četudi ostajam v varnem območju svojih meja. Vedno mi je v izziv, vsaka tekma prinese kaj drugega, zato mi je tako všeč.
Kar nekaj deklet v tej sezoni manjka v svetovnem pokalu. So zmage enakega okusa, ko veste, da nekaterih vaših najhujših tekmic ni zraven?
Zame je občutek enak. Zmaga je zmaga. Še vedno se ob vsaki počutim odlično. Tudi jaz sem bila dve leti poškodovana, pa ni tedaj nihče dejal, da kakšna zmaga ne šteje enako, ker mene ni. Tudi če ni dveh posameznic, jaz delam enako predano in nikakor nimam enostavne naloge.
Med tekmicami imate v tej sezoni veliko mlajših deklet. Kako gledate nanje? So med vami velike razlike?
Res so nekatera dekleta še zelo mlada, ob njih se počutim zelo staro. Všeč so mi, ker imajo toliko energije, so tako navdušene in vznemirjene. Čutim tudi, da me zelo spoštujejo, kar se mi zdi lepo. S številnimi dekleti že zelo dolgo smučamo skupaj, te nove tekmovalke pa me gledajo drugače. Vedno opazujem, kaj počne konkurenca, skušam se od vsakogar naučiti kaj novega, a moja rutina se za zdaj še dobro obrestuje in prinaša rezultate.
Pa vseeno, ste v teh letih tudi že kaj spremenili, prilagodili način treninga?
Treniram vsekakor manj. Že od 16. leta tekmujem v polnem obsegu, dolgo sem že v karavani, veliko let potovanj in treningov imam že za seboj. Ne potrebujem več toliko vadbe, saj že točno vem, kaj moram storiti. Bolj koristen je trenutno zame počitek, še posebej med sezono, ko sploh ne treniram veliko. Brez treninga sem recimo šla v Cortino, tudi v Zauchensee. Če sem sveža, bolje smučam.
Tudi domov si večkrat zaželim, v tej sezoni še posebej, ko sem lahko v ZDA pobegnila le enkrat. Težko mi je biti tako dolgo stran od svojih najbližjih. Tudi zato sem toliko bolj vesela, da imam psičko Lucy, ki me po novem spremlja v Evropi in mi dela družbo. Tako imam manj domotožja, pa četudi sem v hotelu.
Pojdiva še k vašim rekordom. Praktično vsaka nova zmaga pomeni nov mejnik. Ste že od nekdaj razmišljali o tako velikih dosežkih? Ste si v mladosti rekli, da želite postati najboljša smučarka v zgodovini?
Ne, nikoli. Sem pa menda pri sedmih letih z voščenkami na neko svojo risbo napisala: najboljša smučarka na svetu. Ta dogodek se mi zdaj zdi le kot oddaljene sanje, nikoli si nisem mislila, da bom prišla tako daleč. Noro. Pravzaprav je bolje, da na to ne mislim preveč. Postanem vznesena, ti dosežki me prevzamejo.
Kdaj pa je prišel tisti trenutek, ko ste se začeli zavedati, da dejansko res lahko postanete najboljša v zgodovini?
Lansko poletje. Moji prijatelji so ves čas poudarjali: »Si najboljša vseh časov« in podobno, pa sem jim rekla, naj nehajo. »Zakaj? Saj je res!« so mi odvrnili. Tedaj sem to počasi ponotranjila in postala tudi zelo ponosna na to.
Kar ste vsekakor lahko. Ob taki karieri in 75 zmagah v svetovnem pokalu je morda vprašanje neumestno, pa vendar: boste razočarani, če ne dosežete Ingemarja Stenmarka s 86 zmagami?
Zdaj, ko sem že tako blizu, mislim, da bi res bila razočarana. Toda to sem pač jaz in moj tekmovalni značaj. Hkrati pa seveda nimam nobenega razloga, da s svojo kariero ne bi bila zadovoljna. Izjemna pot je za mano, a saj veste, vedno želiš še več.
Bilo je že nekaj govora o tem, ali v tej sezoni gledamo najboljšo Lindsey Vonn vseh časov. V katerem pogledu ste boljši kot v preteklih letih?
Pravzaprav bi rekla, da je bila najboljša Lindsey Vonn tista iz sezone 2011/12. Se mi pa zdi, da še nikdar ni bil boljši moj superveleslalom.
Ne le z zmagami in rekordi, zapuščino želite v smučanju pustiti tudi z vašo fundacijo.
Res je. S tem, kar imam, želim pomagati drugim. Ta fundacija je bila najboljša stvar, ki se je zgodila med mojo poškodbo. Želim navdihniti čim več deklet, jih povabiti v smučanje in šport nasploh. Tako smo lani poleti organizirali različne aktivnosti in delavnice. Gre za nekakšno mentorstvo, na voljo bomo za pomoč in nasvete, tudi če se ne tičejo smučanja. Temu se bom gotovo bolj posvetila, ko bom končala tekmovalno kariero.
Smučanje je finančno zelo zahteven šport, mnogi morajo vanj vlagati veliko svojega denarja. Tudi v tem pogledu ste nekaterim že priskočili na pomoč, kajne?
Pod mojim sponzorstvom deluje Jacqueline Wiles. Zelo je nadarjena, močna, doslej ji namreč v življenju ni bilo lahko. Vem, kako drago je smučanje, sezona stane vsaj 25.000 dolarjev. Zato veliko tistih, ki se ne prebijejo v ekipo, raje odidejo študirat. Na ta račun pa izgubljamo veliko dobrih tekmovalcev. Smučanje je tudi v tem pogledu zelo zahteven šport, tega se zavedam in upam, da bom lahko še komu to pot olajšala.
