Za popolno soboto manjkal le Vesnin finale

Planica – Premierna predstava svetovnega pokala tekaške karavane v znameniti dolini skakalnic je dobila lepo oceno, za mnoge med 4000 navzočimi pa bi bila še boljša, ko se udarni domači tekmovalki Vesni Fabjan ne bi za malenkost izmuznil nastop v finalu. Favoriti so večinoma potrjevali svoje vloge, danes bo v Planici še ekipni šprint.

Včerajšnjega prihoda na prizorišče nikakor ne gre primerjati s tistim v marcu, ko se tu zbirajo množice od vsepovsod, na cesti že od Jesenic naprej vlada gneča, med obiskovalci pa niso zgolj poznavalci, temveč je tudi veliko takšnih, ki je jim bolj kot športni dosežki pomembna za navzočnost na dogodku izjemnih razsežnosti. Obisk premierne tekaške predstave pa je pravzaprav presenetil prireditelje: Planica je tokrat pač prvič gostila karavano svetovnega pokala v tej panogi, torej še ni nikakršne tradicije in navad občinstva, povrhu tudi slovenska reprezentanca nima nikogar v najožjem svetovnem vrhu. Štiritisočglava množica pa je prav uživala in močno stiskala pesti za tisto, ki je v slovenski reprezentanci najbližje svetovni eliti, 30-letno Gorenjko Vesno Fabjan.

Potem ko je na zadnji domači tekmi, decembra 2011 na Rogli, kot sedmouvrščena po polfinalnem nastopu zgolj za mesto zgrešila vizum finalnega nastopa, se ji je prav to pripetilo tudi na planiški premieri. Po izjemnem boju, ko je zelo hitro začela, nakar sta jo taktično spretno »zaprli« švedski tekmici, ji je nato v hitri končnici zmanjkalo moči za 2. mesto v polfinalni skupini. »Težko je zdaj realno oceniti, kaj bi lahko zares storila v tem polfinalu. Izgubila sem boj stotink, tudi če bi še bolj napadla in takrat ušla švedski navezi, bi mi morda na koncu zmanjkalo moči. Verjamem, da se bo prej ali slej v takšnem izenačenem boju razpletlo po mojih željah,« je dejala edina slovenska polfinalistka uvodnega dne planiškega sporeda, ko se je zmage v ženskem šprintu veselila izvrstna Švedinja Stina Nilsson, v finalu pa so se za njo zvrstile tri Norvežanke. Med tekači je bil ob bučni podpori rojakov ob progi najhitrejši Italijan Federico Pellegrino. »Zdaj le upam, da se bom še bolj uveljavljal v boju za svetovni vrh, Planici pa želim, da bi bila tudi v prihodnje na koledarju izbranih tekem,« je dejal zmagovalec.

Prireditelji in tudi vodilni iz slovenske reprezentance so prejemali čestitke za lepo izvedeno tekmo, za povrhu so nižje temperature omogočile pripravo trše in hitrejše proge kot dan prej na uradnem treningu. Glavni trener Marko Gracer je bil zadovoljen ob pogledu na številne gledalce (»dejansko so prišli v Planico tisti, ki imajo radi naš šport«), manj pa ob spoznanju, da se cilj o domačem nastopu v finalu le ni uresničil. »Vesna je bila zrela za uvrstitev med elitno šesterico, v končnici je potrdila svojo konkurenčnost, res škoda, da ji je malce zmanjkalo. Med drugimi bi pohvalil Anamarijo Lampič, ki je sploh prvič nastopila v šprintu svetovnega pokala v prostem slogu, za Niko Razinger je bila spet usodna štartna številka 1, moški del reprezentance letnikov '95 in '96 obeta precej,« je strnil misli Gracer in napovedal udarni navezi za današnjo ekipno predstavo, med tekačicami Fabjanovo in Čebaškovo, v moški konkurenci pa Miho Šimenca in Janeza Lampiča, ki je bil včeraj najvišje med domačimi šprinterji – 40.