Tiskane izdaje
Sölden – Po nesrečno izgubljeni prejšnji tekmovalni zimi se je na tekme svetovnega pokala vrnil norveški smučarski velikan Aksel Lund Svindal, v prejšnjih letih prvi izzivalec za osvojitev velikega globusa. Več kot uspešno ga je v tej vlogi nadomeščal Kjetil Jansrud, ki mu bo morda zdaj celo nevarnejši tekmec kot Marcel Hirscher.
Avstrijcu gre sicer rivalstvo med vikingoma v hitrih disciplinah na roko v igri za končno zmago, a ob začetku sezone o njej pač še nihče ne razmišlja, še zlasti ne Svindal, ki se je po 18 mesecih šele vrnil na tekme. Prejšnjo zimo je izgubil s poškodbo ahilove tetive tik pred uvodno tekmo v Söldnu. Tej se je nameraval letos izogniti, toda naposled sklenil, da ima dovolj čakanja. »Potrebujem tekmo, tekmovalni preizkus. Če eno leto ne dirkaš, izgubiš ostrino. Najti moraš tisti zadnji odstotek tveganja, s katerim lahko zmagaš. To pa ti lahko da le tekma. Zato se moram vrniti na štart, začutiti to energijo. Starejši sem, imam več izkušenj kot pred desetimi leti, a vseeno imam precej treme,« je razmišljal pred dnevi, še preden se je v nedeljo pognal s štarta veleslalomske tekme.
Dobro se je zavedal, da ne more pričakovati odmevnega rezultata, še zlasti ne na tako zahtevni progi in s tako malo veleslalomskega treninga. Z veliko težavami je naposled osvojil 24. mesto. »Priznam, da nisem bil pripravljen na kaj takega, a po drugi strani sem vedel, da bo moj nastop pravzaprav loterija. Toda ni mi škodilo, po tej tekmi bom gotovo lahko bolj sproščen,« je dejal in obljubil, da se bo k veleslalomu še vrnil, zlasti na treningih v Severni Ameriki, kjer ga čaka veliko pomembnejši preizkus. Kot pravi, zanj glavni cilj ni Kitzbühel ter velika smukaška klasika, ki je še ni osvojil (zmagal je le v superveleslalomu). Visokorasli, umirjeni in preudarni viking za najpomembnejšo tekmo sezone postavlja – Lake Louise. »Največ mi bo pomenil dober rezultat na tej tekmi. To bi bil zame pravi dokaz, da sem nazaj in da lahko spet zmagujem. In si tako tlakujem tudi pot do Kitzbühla.«
Zadnje leto je bilo za 32-letnega Norvežana težko, z izjemo nastopov na SP v Vailu, kjer je bil šesti v obeh hitrih disciplinah, je na daljavo spremljal dogajanje v svetovnem pokalu. A se je z nastalim položajem sprijaznil in skušal iz njega izvleči pozitivno. »Poškodbe so seveda za športnika najhujša stvar, odvzamejo ti tisto, kar najraje počneš. Izgubil sem eno leto, je pa res, da to ni bila najhujša stvar, ki se lahko zgodi smučarju. Poškodovani del noge je znotraj čevlja. Če bi se ukvarjal z atletiko, bi imel seveda več težav, tako pa sem že lahko spet na smučeh,« je dejal in se te dni ob spominih na lansko poškodbo vselej navezal tudi na Anno Fenninger. »Zgodilo se ji je res v najslabšem času. Verjamem, da je v dobrih rokah in da se bo vrnila. Seveda ne bo uživala, ker ne more smučati, vseeno pa lahko najde čas za druge stvari in v njih uživa. Razmišljanje o smučanju ji ne bo koristilo,« je Avstrijki svetoval Svindal, ki ima z vračanjem po poškodbah veliko izkušenj, leta 2008 se je pobiral po hudem padcu v Beaver Creeku. »Tedaj je bilo zame veliko huje, saj ni bil poškodovan le en del telesa. Veliko več truda sem moral vložiti, da sem se vrnil.«
Še bolj kot smučanje in tekmovalni adrenalin je med okrevanjem pogrešal svoje smučarske kolege. Toda zdaj bosta z najboljšim prijateljem Jansrudom postala glavna tekmeca v hitrih disciplinah. Je to sploh mogoče, glede na to, da imata istega serviserja, istega trenerja, skupaj potujeta, trenirata, tekmujeta ... »No, skupaj ne spiva, da smo si na jasnem,« se je šalil petkratni svetovni prvak Svindal in še dejal, da ko se začne tekma, je prijateljstva konec. »Delamo kot ekipa, oba tekmujeva na istem proizvajalcu smuči, oba meniva, da lahko tako razvijemo boljši material. Imamo gentlemanski dogovor, da tisti, ki je višje na lestvici, vedno dobi boljše smuči. Nekoč sem bil to jaz, zdaj je Kjetil, kar bo torej nov, drugačen položaj, nad katerim pa se nikakor ne pritožujem,« pravi vedno prizemljeni zvezdnik. »Morda bi mi bilo kot tekmovalcu lažje, če ne bi imel Kjetila za tekmeca, toda po drugi strani bi bilo življenje v vseh drugih pogledih veliko bolj pusto, če ne bi imel takega prijatelja. Takšna je naša filozofija v norveški ekipi. Več uteži lahko dvignemo, če se ob tem zabavamo. In vedno je bolj zabavno z dobrimi kot s slabimi ljudmi. Zelo preprosto.«
