Tiskane izdaje
New York – Ameriška centralna banka Fed je danes po pričakovanjih dvignila osrednjo obrestno mero za četrt odstotne točke, tretjič v zadnjih šestih mesecih. Hkrati so oznanili načrt za postopno zmanjšanje portfelja obveznic, ki so ga nakupili med reševanjem finančnega sistema v času krize.
Dvig obrestne mere je znak zaupanja Fed v počasno, a po njihovem mnenju stanovitno rast gospodarstva. Kratkoročne obresti ostajajo na zgodovinsko še vedno nizki ravni med 1 in 1,25 odstotka, poseg centralne banke pa bi lahko zvišal cene za posojila potrošnikom in podjetjem, nekaj več pa bodo zaslužili varčevalci. Letos naj bi se obetalo še eno zvišanje, kar je v skladu s prvotnimi napovedmi vodstva Fed. To se je oprlo predvsem na podatke o zaposlovanju, saj je uradna stopnja nezaposlenosti maja padla že na 4,3 odstotka in prezrla druge, precej manj spodbudne kazalnike, predvsem (pre)nizko inflacijo.
Vroče ali hladno
Centralna banka ima razmeroma jasno nalogo, vzdrževati čim višjo zaposlenost in hkrati brzdati inflacijo, cilj za slednjo je okoli dveh odstotkov. Prva naloga je izpolnjena, inflacija pa je lani počasi lezla proti želenima dvema odstotkoma, nato pa znova začela padati. Podobno se dogaja s plačami, namesto strmejše rasti, kar bi bila pričakovana posledica manjše ponudbe na trgu dela, se je njihova rast zadnje mesece celo upočasnila. Celo merila za pričakovano inflacijo se od februarja znižujejo. Če je na začetku leta še kazalo, da nizka nezaposlenost po pričakovanjih pospešuje dvig inflacije, junija teh znakov ni več.
Vse to sproža vprašanja, ali se ameriško gospodarstvo morda ohlaja, kar bi bilo nevarno, saj je dvig obrestnih mer ukrep, ki ga centralna banka uporabi, kadar se gospodarstvo pregreva in z njim poskuša zavreti prehitro rast, ki bi sprožila previsoko inflacijo. Edini znak pregrevanja je najnižja nezaposlenost v več kot 15 letih. Tako se zdi, da je Fed tokrat predvsem ustregel pričakovanjem trga, hkrati pa se poskuša izviti iz dolgoletnega območja izjemno nizke osrednje obrestne mere in se počasi približati zgodovinsko bolj običajnemu razponu med 4 in 6 odstotki, kar banki daje več manevrskega prostora v času krize.
Zaloga obveznic
V prihodnjih mesecih naj bi začeli zmanjševati tudi obsežno zalogo obveznic, z njihovim nakupovanjem so v času krize v obtok dajali nove količine denarja, portfelja banke pa se je povečal kar za petkrat na za okoli 4500 milijard dolarjev vrednostnih papirjev. Obveznic, ki bodo zapadle, ne bodo nadomeščali z novimi izdajami, pri čemer bo sprva šlo za 6 milijard dolarjev državnih menic in za 4 milijarde dolarjev hipotekarnih na mesec, sčasoma pa bo to razmerje naraslo na za 30 milijard dolarjev državnih in za 20 milijard dolarjev hipotekarnih menic na mesec. Cilj je prepoloviti napihnjeno bilanco.
To naj bi vplivalo na rast stroškov dolgoročnih posojil, toda za zdaj finančni trg ni sledil željam centralnih bančnikov. Obrestne mere za avtomobilska posojila so se od 2015, ko Fed zvišuje svojo osrednjo obrestno mero, le malo spremenile, obresti za nepremičninska posojila pa so praktično nespremenjena. Cena za nekatera poslovna posojila se je celo znižala. Tako da ni jasno, kako bodo današnji ukrepi vplivali na trg. Fed zadnja leta vztrajno napoveduje dvig inflacije na želena dva odstotka, a mora vedno znova popravljati napovedi. Tako so letošnjo napoved že znižali na 1,6 odstotka na letni ravni, potem ko so se še marca nadejali dviga cen za 1,9 odstotka.
Sprememba na vrhu
Dosedanja predsednica Feda Janet Yellen je danes dejala, da z novim predsednikom države še ni govorila o svojem morebitnem drugem štiriletnem mandatu na čelu ameriške centralne banke. »Kar lahko rečem o svojem položaju, je, da nameravam dokončati svoj prvi mandat, ki se izteče februarja,« je dejala na novinarski konferenci. Ni pa želela komentirati vprašanj, ali si želi nadaljevati svoje delo.
Trump jo je med kampanjo večkrat napadel in trdil, da zaradi političnih razlogov noče dvigati obrestnih mer, in zagotavljal, da jo bo po prevzemu oblasti zamenjal. Nato je aprila v pogovoru za Wall Street Journal dejal, mu je »Yellenova všeč« in da jo spoštuje. Časnik je v torek poročal, da naj bi se Trump nekaj tednov po slovesni prisegi sestal z njo in takrat izrazil mnenje, da je »oseba nizkih obrestnih mer«, kot je on sam. Toda hkrati naj bi predsednikov ekonomski svetovalec Gary Cohn že iskal zamenjavo zanjo, po nekaterih namigih naj bi bil tudi sam kandidat za prvega bankirja ZDA.
