Ameriške obresti nespremenjene

Centralna banka ZDA bo postopoma zniževala svoj portfelj obveznic.

sre, 20.09.2017, 22:43

New York – Ameriška centralna banka (Fed) danes ni presenetila, osrednja obrestna mera je ostala nespremenjena, hkrati pa so ohranili pričakovanja, da jo bodo zvišali na naslednjem zasedanju decembra. Prav tako bodo ustavili naložbe v vrednostne papirje, kar odseva zaupanje v rast ameriškega gospodarstva.

Deveto leto rasti je eno najdaljših obdobij v zgodovini ameriškega gospodarstva, ki ga po mnenju bančnikov ne bo ustavil niti vpliv več silovitih orkanov. Kar dvanajst od šestnajstih članov Odbora za odprti trg (FOMC), ki usmerja politiko osrednje ameriške finančne ustanove, napoveduje dvig obrestne mere (ta je zdaj med 1 do 1,25 odstotka), podobno kot junija, pred njenim zadnjim dvigom za četrt odstotne točke. Temelj za takšna pričakovanja so zniževanje nezaposlenosti, krepitev nepremičninskega trga in poslovne porabe. Čeprav nekaj skrbi zbuja ponovno slabljenje inflacije, pa naj bi se ta znova okrepila na zaželena dva odstotka.

Še vedno šibka rast

Kljub vsem spodbudnim besedam Donalda Trumpa o zasuku navzgor z njegovim prihodom v Belo hišo Fed ugotavlja, da je rast v primerjavi s zgodovinskimi merili še vedno precej šibka, prav tako naj bi še nekaj let doživljali nenavadno kombinacijo nizke nezaposlenosti in nizke inflacije, ki je ekonomisti še vedno ne znajo razložiti. Del tega je kljub krepitvi trga dela vztrajna nizka rast plač, čeprav so se v zadnjih mesecih dobički le začeli prelivati tudi k zaposlenim.

Krepitev gospodarstva bo sprožilo tudi skrbno načrtovano zmanjševanje gromozanske bilančne vsote, ki je z nakupi vrednostnih papirjev narasla na okoli 4500 milijard dolarjev. Program nakupov je bil namenjen pomoči gospodarstvu po finančni krizi leta 2008. Tako bodo dohodke od obveznic postopoma prenehali vlagati v nakup novih, od oktobra se bo vsota zmanjševala za deset milijard dolarjev na mesec, kasneje za petdeset milijard na mesec.

Cene posojil naj bi narasle

To bo po pričakovanjih povzročilo naraščanje cen posojil v ZDA, ob mesecih nenehnih napovedi zasuka politike pa podjetja in potrošniki v bližnji prihodnosti naj ne bi doživeli hujšega šoka. Kljub temu ni čisto jasno, kako se bo trg odzval, Fed pa ni sporočil, za koliko bo znižal svoj portfelj. Ta je bil pred krizo vreden 900 milijard dolarjev, večina analitikov pa meni, da bo ostal veliko večji tudi zaradi dejavnejše vloge centralne banke v finančnem sistemu.

Ena večjih neznank ostaja usoda predsednice Feda Janet Yellen, saj se ji izteka štiriletni mandat. Doslej je Trump kot morebitnega naslednika omenjal Garyja Cohna, nekdanjega bančnika iz banke Goldman Sachs, ki vodi predsednikov nacionalni gospodarski svet. Toda v zadnjem času naj bi se njun odnos precej ohladil.

Prijavi sovražni govor