Tiskane izdaje
Jedro Applove pritožbe na odločitev evropske komisije, da mora tehnološki velikan nakazati Irski 13 milijard evrov neplačanih davkov, predstavljajo očitki, da pri svojem preiskovanju »ni bila neodvisna« in da »poskuša na novo spisati irsko davčno zakonodajo«.
Komisija je lani ugotovila, da je Apple vrsto let na Irskem plačeval manj kot odstotek davka na prejemke pravnih oseb, in presodila, da je šlo za obliko nezakonite državne pomoči. Tako Apple kot irska vlada ostro nasprotujeta takšni interpretaciji in komisiji očitata preseganje njenih pristojnosti. Svoje interese bosta poskušala zaščiti po sodni poti.
Kot je razvidno iz dokumenta, včeraj objavljenega v uradnem listu Evropske unije, podjetje v štirinajstih točkah očita komisiji podobne napake, kot jih v svoji pritožbi navaja irska vlada. Kompleksnost primera, o katerem bo na koncu po vsej verjetnosti moralo odločiti sodišče EU v Luksemburgu, postane jasna že v prvi točki. To je tudi najpomembnejši del pritožbe, saj iz njega izhajajajo vse druge domnevne pomanjkljivosti. V njem Apple zagovarja stališče, da sodba temelji na napačni interpretaciji irske davčne zakonodaje, in trdi, da poseben dogovor, ki ga je podjetje doseglo z Dublinom, ne more biti razumljen kot nezakonita državna pomoč.
Obdavčljivost prihodkov
Kljub podobnostim s pritožbo irske vlade, med eno in drugo obstaja več zanimivih razlik, pojasnjuje Aisling Donahue, strokovnjakinja za davčno zakonodajo. »Irska se mnogo bolj osredotoča na suverenost države na področju neposredne obdavčitve, medtem ko Apple stavi na tisto, kar se zgodi v ZDA.«
Applovi odvetniki bodo poskušali dokazati, da je komisija v svoji razsodbi storila »temeljno napako, ker ni upoštevala, da se aktivnosti, skozi katere podjetje ustvarja svoj dobiček − predvsem razvoj in komercializacija intelektualne lastnine −, nadzorujejo in upravljajo v Združenih državah Amerike«. Dobiček, ki nastane iz teh aktivnosti, po navedbah podjetja ni obdavčljiv na Irskem, ampak v ZDA.
Trditev, da je dobiček irskih podružnic obdavčljiv v ZDA, predstavlja zanimiv preobrat, pravi Donahujeva. »Apple doslej tega še nikoli ni naravnost dejal.« Strokovnjakinja ocenjuje, da je vodstvo družbe po vsej verjetnosti prepričano, da ameriška davčna uprava ne bo ukrepala in obdavčila prihodkov, ki so predmet spora, drugače tega ne bi govorilo na glas.
Daljnosežne posledice
Po ocenah nekaterih odvetnikov je v Applovi pritožbi najti precej »eksperimentiranja« z argumenti, predvsem pri točkah, kjer podjetje evropski komisiji očita kršenje principa prepovedi retroaktivne veljave in celo evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. »Odločitve komisije so izvirne, zato je pričakovati, da bodo takšne tudi pritožbe,« je v izjavi za Financial Times povedal Philipp Werner, strokovnjak za konkurenčnost pri odvetniški družbi Jones Day. Kljub temu obstaja precejšnja nevarnost, da se bodo večini ljudi in strokovnjakov tovrstni argumenti zdeli smešni, če že ne absurdni.
Posledice odločitve sodišča v zadevi Apple bodo daljnosežne in utegnejo negativno vplivati na odnose med Brusljem in Dublinom. Irski finančni minister Michael Noonan je med nedavnim nastopom pred posebnim odborom irskega parlamenta dejal, da je evropska komisija ravnala »politično« pri sprejemanju odločitve in s tem želela povečati svojo moč in pristojnosti. Evropska komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager je podobne očitke med obiskom Irske prejšnji mesec odločno zavrnila. Vztrajala je, da za Irsko veljajo enaka pravila kot za vse druge članice. »Naše nedavne odločitve na področju nezakonite državne pomoči temeljijo na principih, ki so že dolgo del evropske zakonodaje. Ti so ključne za to, da skupni trg deluje tako za vse države, velike in male.«
