Tiskane izdaje
»Rusija pod predsednikom Putinom poskuša z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo, odkrušiti robove evropskega projekta, preizkusiti razpoke zahodnih držav in vračati politiko, opredeljeno z vplivnimi območji,« je v Davosu povedal drugi najvišji politik ZDA - vsaj do petka, ko se bo v Belo hišo vselil republikanec Donald Trump. Temu demokrati, prepričani o ruskem zakulisnem vmešavanju v ameriške volitve, očitajo preveliko naklonjenost do Rusije, Biden pa še posebej svari evropske države: »Spet se bo zgodilo, obljubim vam. In namen je spet jasen: sesutje liberalne mednarodne ureditve.«
Biden Rusijo obtožuje poskusov vplivanja na druge države s svojo energetsko politiko, oligarhi in virtualnimi napadi, da bi izničili desetletja napredka. Zadnji okop čezatlantskega partnerstva je po njegovem prepričanju vojaška zveza Nato. »Sprejeli smo sveto dolžnost, da je napad na enega napad na vse,« je dejal odhajajoči podpredsednik ZDA. »O tem nikoli ne sme biti dvoma.«
Strah pred trgovinskimi vojnami
Z novo izjavo je Donald Trump razburil svet tudi včeraj, ko je ocenil domnevno preveliko moč dolarja. S tem je še razvnel strah pred trgovinskimi vojnami, pred katerimi je že v torek svaril kitajski predsednik Xi Jinping. A Kitajski tudi neodvisni kritiki očitajo, da marsikje sama ne spoštuje zahtev po odprtem gospodarstvu. Udeleženci letošnjega WEF pa si šele poskušajo razjasniti gospodarske in socialne vzroke poraza demokratske kandidatke za Belo hišo Hillary Clinton ter britanske referendumske odločitve za izstop iz Evropske unije.
»Nimamo nobene vizije Evrope«
Zdaj tudi voditeljica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde v družbeni neenakosti vidi osrednji element novega populizma, po njenem prepričanju pa je ta tudi motnja za trajnostno gospodarsko rast. Predlaga natančno presojo, kako bodo na trg dela vplivale nove tehnologije.
»Nimamo nobene vizije Evrope,« se je nad pomanjkanjem protiuteži populističnim silam pritožil italijanski finančni minister Pier Carlo Padoan, nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen pa je pozvala k boju za nekaj in ne vedno le proti nečemu. ZDA in Evropa so se vedno bojevale za demokracijo, odprte družbe, pravno državo in človekove pravice, poudarila pa je še, da bi morala Evropa prevzeti pravičnejši del bremena za svojo obrambo.
Na točki, kjer se konča globalizacija?
Udeleženci letošnjega Svetovnega gospodarskega foruma so razpravljali še o neštetih drugih zadevah, med njimi o prihodnosti dela in finančnega sveta, o digitalizaciji in inovaciji, o vlogi žensk v četrti industrijski revoluciji, socialnem podjetništvu, umetni inteligenci, Aziji, Afriki, korupciji in zdravstvu, o marsičem pa bodo govorili še v dneh do konca srečanja. Številni pogovori potekajo tudi ob robu organiziranih srečanj in na večernih zabavah, toda ali lahko stare elite sploh najdejo rešitve za probleme, ki se jih še pred kratkim sploh niso zavedale? »Morda smo na točki, na kateri se konča globalizacija in se krepita provincializem in nacionalizem,« je bil črnogled ustanovitelj morda največjega sklada hedge na svetu in milijarder Ray Dalio. Medtem pa v Berlinu minister za razvoj Gerd Müller predlaga Marshallov načrt za Afriko, ki naj bi tej celini vrnil prihodnost in blaginjo. »Če težav ne bomo reševali tam, bodo prišle k nam.«
