Tiskane izdaje
0.10: Po poročanju Bloomberga bo ECB danes izredno odločala o nadaljevanju likvidnostnih injekcij grškim bankam.
0.05: Grški finančni minister Varufakis je sinoči zanikal ugibanja, po katerih je ECB na zasedanju skupine z evrom opozorila, da bi grške banke, ki so pod hudim pritiskom, ker varčevalci množično dvigujejo vloge, v ponedeljek utegnile zapreti vrata. Varčevalci so zgolj v prvih treh dneh tega tedna dvignili okoli dve milijardi evrov. Varufakis od grških varčevalcev pričakuje racionalno ravnanje. Sicer je še opozoril, da »smo blizu stanju duha, ko bi se lahko zgodila nesreča«. Grčija pričakuje od upnikov ne samo odpisov dolgov, marveč tudi prenos njenih obveznosti do ECB (skupno 27 milijard evrov) na evropski krizi sklad ESM.
21.03: »Poslali smo močno znamenje z obsežnim predlogom, ki lahko takoj reši grško krizo vedno,« je po še enem propadu pogovorov povedal grški finančni minister Janis Varufakis. Zanikal je razlage, po katerih se Grčija noče prilagajati. Veliko da je že tako naredila. Tako da so se med krizo plače v javnem sektorju znižale za več kot tretjino. Pripravljeni so tudi na privatizacijo državnih podjetij, ukrepati na trgu delu, omejevati prehitro upokojevanje. »Toda reforme so nekaj drugega kakor višji davki in krčenje prihodkov že tako šibkih,« je povedal. Uvedli pa naj bi fiskalno zavoro.
20.22: Predsednik evropskega sveta in vrha držav z evrom Donald Tusk je sporočil, da je za ponedeljek sklican vrh voditeljev članic denarne unije. Tako bo reševanje grške krize obravnavano na najvišji politični ravni.
19.55: Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Pierre Moscovici je opozorili na situacijo blokade, v kateri smo se znašli. »Smo v končnici,« je povedal. Atene je pozval, naj se se vrnejo za pogajalsko mizo in naredijo vse, da se ognejo katastrofi. Prva ugibanja, da naj bi voditelji članic območja z evrom že v ponedeljek na izrednem vrhu poskušali rešiti grško krizo.
19.43: Vodja evropske skupine Jeroen Dijsselbloem je povedal, da sporazuma z Grčijo še ni na obzorju: »Žal ni bilo dovolj napredka v pogovorih Grčije s tremi institucijami«. Od Aten pričakujejo nove predloge, s katerimi naj bi zapolnili zaveze, sprejete ob zadnjem podaljšanju programa februarja. Žogica je po njegovih besedah na grški strani. Rešitev mora biti verodostojna tako za Grčijo kot tudi za območje z evrom kot celoto. Dijsselbloem meni, da bi se še vedno dalo podaljšati program za Grčijo, ki se izteče konec meseca.
19.19: Zasedanje evrske skupine o Grčiji se je končalo brez preboja.
19.09: Pojavila so se prva ugibanja o zadnji ponudbi upnikov Grčiji. Nemški tednik Zeit poroča, da naj bi grški rešilni program podaljšali do konca leta. Po predlogu naj bi Grčiji omogočili, da preostanek denarja iz programa, namenjen kapitalskim injekcijam grških bank (okoli deset milijard evrov) Atene dobile za plačilo obveznosti do ECB in IMF. Sam IMF v financiranju Grčije ne bi sodeloval. Po drugi strani se od Grčije pričakuje, da bi izpolnila reformni program, ki so ga tri institucije ponudile po sestanku pri Angeli Merkel pred dvema tednoma.
16.30: Slovaški finančni minister Peter Kažimir je očitno res že sit ukvarjanja z grško krizo. Povedal je, da je že utrujen od Grčije, pa tudi, da za rešitev ne bo dovolj Merkel, marveč miracle (čudež).
16.23: Po besedah evropskega gospodarskega komisarja Pierra Moscovicija bi se morali v Evropi ogniti situaciji, kot je bila pred točno 200 leti v Waterlooju (v Belgiji potekajo velike slovesnosti), ko so bile vse evropske države proti eni. Sicer pričakuje, da bo grška vlada ob upoštevanju volje ljudstva upoštevala tudi zaveze svojim partnerjem.
15.54: Med bolj optimističnimi je bil francoski finančni minister Michel Sapin, češ, razlike med stranema niso nepremostljive. Pozval je k dialogu in tudi h konfrontaciji, »če je treba«. »Že nekaj časa čakamo na grške predloge,« je povedal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Ko bodo predstavljeni, da jih morajo najprej preučiti tri institucije. Grčija mora sicer izpolniti stvari iz sporazuma, upnice pa ostajajo solidarne. Na vprašanje o grexitu je odgovoril le, da v javnosti ne bi smeli razpravljati o vsem.
Finančni minister Grčije Janis Varufakis se je v izjavi časnikarjem skliceval na misel predsednika ECB Maria Draghija, ki je dejal, da je za uspeh evra kjerkoli nujno, da je uspešen povsod. Danes naj bi Atene predstavile nove predloge, s katerimi bi »drag nesporazum nadomestili z učinkovitim soglasjem«.
15.32: Zaradi zapletenega sistema je po besedah slovenskega finančnega ministra Dušana Mramorja težko oceniti, kolikšne finančne posledice bi za Slovenijo imelo, če Grčija 30. junija ne bo plačala obveznosti do IMF. Obveznosti namreč zapadejo šele veliko pozneje. »Ne bomo izgubili denarja iz dvostranskega posojila, saj se začne odplačevati čez deset let,« je povedal. Kljub temu lahko Slovenija zaradi višjih tveganj pričakuje slabše financiranje – višje obresti.
Njegovo sporočilo Grčiji je: »Pripravljeni smo na kompromise za podaljšanje programa in iskati rešitve, ki so za njih sprejemljive in bi imeli enake gospodarske učinke. Grčije mora skozi proces strukturnih sprememb, kot so med krizo šle vse druge države, vključno s Slovenijo.«
Najboljši razplet za Grčijo, EU in širše bi bil po Mramorjevih besedah smotrn sporazum. »Ne gre le za eno ali dve milijardi evrov. V igri so področja, ki so ključna za dolgoročno stabilnost Grčije, denimo davki, pokojnine, trg dela,« je povedal. Glede na dogajanje po februarju, ko je bil napredek majhen, so njegova pričakovanja nizka.
Da bi lahko dobila posojila, mora Grčija po njegovih besedah zagotoviti svoje dolgoročno vzdržno financiranje. To bi trem institucijam dokazala s strukturnimi spremembami, ki bi omogočile, da bo imela gospodarsko rast in plačevala dolgove.
14.35: Po besedah vodje evrske skupine, nizozemskega finančnega ministra Jeroena Dijsselbloema bi sporazum z Grčijo moral biti verodostojen in finančno vzdržen. V njem bi se morale stvari dobro sešteti. Ne ve, ali bodo danes dobili na mizo kakšne nove predloge grške strani. Razlike med stranema so po njegovih besedah še velike, saj ni bilo narejenega dovolj napredka. Ni hotel ugibati glede tega, kaj se bo zgodilo, če Atene konec meseca ne bodo plačale obveznosti. Opozoril je, da mora Grčija plačati mednarodnim posojilodajalcem, »sicer bomo imeli težak položaj«.
Osnova za razpravo z Grčijo ostaja skupno stališče evrske skupine iz 20. februarja, v katerem se je Grčija zavezala v zameno k uresničevanju starega rešilnega programa. Po drugi strani bi lahko sprejela drugačne ukrepe od predvidenih, če bi na koncu imeli enak učinek. Dijsselbloem bo poskušal danes doseči, da bi se razlike v stališčih med stranema zmanjšale.
14.16: »Izhoda sta dva: sporazum s podaljšanjem rešilnega programa ob pogojevanju ali neka oblika bankrota. Bankrot bi bil velika težava za Grčijo in njene ljudi, ne za preostanek območja z evrom. Ne verjamem v učinek domin,« je povedal finski finančni minister Alexander Stubb. Četudi so bili sporazumi pogosto sklenjeni v zadnjih minutah, Stubb ni prepričan, da bo v grškem primeru prišlo do tega.
14.05: Direktorica IMF Christine Lagarde je v Luxembourgu zatrdila, da bo Grčija do 1. julija v bankrotu (default), če 30. junija ne bo plačala obveznosti. Časovnega zamika plačila da ne more dati. Atene bi morale plačati več kot 1,5 milijarde evrov.
Izrazila je upanje, da se bankrot ne bo zgodil. Opozorila je, da se v pogajanjih ne postavlja vprašanje pokojnin samih po sebi, marveč zagotavljanje njihovega financiranja.
Če Grčija res ne bi pravočasno plačala IMF - po navedbah njenih pogajalcev denarja nima - bi ECB imela večje težave pri upravičevanju izrednih finančnih injekcij (ELA) grškim bankam, ki v zameno za denar zastavljajo državne obveznice.
12.35: »Ne moremo dovoliti, da država sredi Evrope popolnoma obuboža,« je za Wirtschafrswoche povedal nemški podkancler in vodja socialdemokratov Sigmar Gabriel. Posvaril je pred grexitom in argumentom, da je boljši grozljiv konec kot groza brez konca. »Tudi če bodo Grki izstopili iz evra, se bodo morali programi pomoči nadaljevati,« je povedal. Toda Grčiji ne bi smeli pomagati za vsako ceno. »Če bi Grčija uveljavilo svojo voljo z izsiljevanjem Evrope, bi bilo to signal vsem radikalnim desničarjem v Evropi. Bilo bi dokaz: Evropo moram samo izsiljevati in lahko uveljavim svoje nacionalne interese - naj stane, kolikor hoče,« je povedal.
12.20: Stefan Kornelius v Südddeutsche Zeitungu piše, da vzrok težav nista ena ali dve milijardi evrov varčevanja, marveč dejstvo, da Grčija, tudi v času prejšnjih vlad, nikoli ni sprejela logike, s katero je EU reševala krizo: pomoč v zameno za reforme. To, pravi, se je v drugih kriznih državah obneslo. »S Ciprasovo vlado se je zanikanje nabilo še ideološko,« piše münchenski levoliberalni dnevnik. Grčija hoče po Korneliusovem mnenju narediti revolucijo v evropskem gospodarskem in finančnem modelu: »Dolžnik predpisuje pogoje - to je izzivalno sprevračanje realnosti.«
Časnik napoveduje, da edina rešitev ostaja zamrznitev nerešljivega konflikta. Kriza se bo nadaljevala ne glede na vse plačilne roke, Grčija ne bo plačala svojih dolgov, Evropa ne bo več dala denarja, po Grčiji bo krožila vzporedna valuta v obliki zadolžnic (IOU), za evro bodo veljale omejitve kapitalskih tokov. To da bo povzročilo enormne čustvene napetosti. Grčija bo gospodarsko padla država (failed state). »To je tragedija, ki jo bo območje z evrom težko prenašalo. A vse drugo bi bilo slabše,« je sklenil Süddeutsche Zeitung.
***
Današnje zasedanje finančnih ministrov območja z evrom bo ena od prelomnic v bitki z grško krizo. Da bi bil danes lahko sprejet sporazum, skorajda ne verjame nihče. Ključno vprašanje je, kakšni koraki sledijo.
Ministri bodo v Luxembourgu še jutri, ko bo potekalo zasedanje finančnih ministrov celotne EU. Ugiba se o sklicu izrednega vrha voditeljev članic območja z evrom. Veliko je odvisno od dogajanja v Grčiji, kjer bi naval na banke in množično dvigovanje vlog − včeraj so varčevalci dvignili kar 950 milijonov evrov − lahko sprožil novo dinamiko.
Evropski komisar za gospodarstvo Pierre Moscovici je ob prihodu v Luxembourg povedal, da bo zasedanje težko. Od Grčije pričakuje reforme na področju pokojnine in DDV. Tri institucije zahtevajo od Grčije, da pri pokojninah na leto privarčuje en odstotek BDP. Grški pokojninski sistem je s 16 odstotki BDP daleč najdražji v Evropi. Grški premier Aleksis Cipras na drugi strani pravi, da je velik delež pokojnin posledica strmega padca BDP med hudo recesijo in manj zbranih prispevkov v času visoke brezposelnosti.
Tudi v Spieglu ugotavljajo, da je zgodba o visokih pokojninah in hitrem upokojevanju v Grčiji bolj pravljica, ki se uporablja v medijskih in političnih razpravah. Tako se Grki po podatkih grške vlade hitro upokojujejo le v javnem sektorju, s 56 leti. V povprečju je leta 2011 po podatkih OECD starost pri upokojitvi znašala 61,3 leta. Za primerjavo: v Nemčiji je leta 2013 znašala − 61,4 leta. Razlika je tudi, da v Grčiji nimajo razvitega socialnega sistema. Tako so pokojnine pogosto še pomoč za mlajše brezposelne člane družine. Opozarjajo pa, da je trojka lani zahtevala od Grčije naj uvede sistem socialne pomoči po evropskem zgledu. A v Grčiji jih niso poslušali.
Merklova nekoliko bolj optimistično
Nekoliko bolj optimistične tone je kljub mračnim napovedim danes v Bundestagu ubrala nemška kanclerka Angela Merkel, ki je, kot pravi, prepričana, da je dogovor z Grčijo še vedno mogoče doseči. »Še vedno velja, da je cilj grških prizadevanj ohraniti Grčijo v evroobmočju. Prepričana sem, da kjer je volja, je tudi pot. Če bodo politični voditelji v Grčiji tudi izkazali to voljo, potem je dogovor s tremi institucijami [ECB, IMF in evropsko komisijo] še vedno mogoč.«
Ker časa za izpolnitev rešilnega programa, ki se bo po dveh podaljšanjih iztekel konec junija, skoraj ni več, morajo biti države pripravljene na vse scenarije − tudi najslabše.
Posojilodajalci pravijo, da je na potezi zdaj predvsem grška stran, prav zato po poročanju grškega spletnega portala Ekathimerini danes ne pričakujejo dolge razprave z upniki. Grška vlada namreč vztraja, da so njeni predlogi dovolj dobri, da bi država dosegla postavljene fiskalne cilje. »Če nimamo dostojnega kompromisa in ekonomsko sprejemljive rešitve, bomo sprejeli odgovornost in rekli velik ne nadaljevanju katastrofične politike,« je povedal Cipras. Grški premier je sicer sinoči opravil kratek telefonski pogovor s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Portal o podrobnostih pogovora ne poroča.
Nepopustljiva Slovenija
Nemški Bild, ki ga povzema Reuters, je danes med državami, ki najbolj nasprotujejo popuščanju Grčiji, izpostavil Nemčijo, Belgijo, Litvo in Slovenijo. Nemški minister Wolfgang Schäuble je za Bild povedal, da je glavno vprašanje zdaj, ali bo Grčija izpolnila pogoje iz že obstoječega programa. »Le na tej podlagi bi lahko sprostili sredstva, ki so na voljo. Velja načelo – pomoč le v zameno za dosežke,« je povedal. Oster je bil tudi belgijski minister Johan van Overtveldt, ki je prav tako poudaril, da mora Grčija, zavoljo svojih državljanov, spoštovati pogoje prvotnega programa. Naj Atene pogoltnejo trpko zdravilo, pa po poročanju Bilda odločno zahtevata tudi Litva in Slovenija.
Kot smo že poročali, skupna izpostavljenost Slovenije do Grčije znaša 1,48 milijarde evrov, kar pomeni štiri odstotke BDP, je ocenila bonitetna hiša Standard & Poor's. To sicer ni znesek, ki bi ga naša država avtomatično izgubila, če bi Grčija razglasila plačilno nesposobnost ali celo zapustila območje evra, vsaj delno pa pojasnjuje, zakaj velja Slovenija za razmeroma nepopustljivo v tokratnih pogajanjih.
