Zmerna pohvala varčevanju

Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker še noče deliti proračunskih lekcij članicam.

Objavljeno
28. november 2014 11.52
FRANCE-EU-INVESTMENT-ECONOMY-PARLIAMENT
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj - Po ugotovitvah evropske komisije je Slovenija v Bruselj poslala proračunske načrte, s katerimi večinoma izpolnjuje proračunska pravila in zahteve pakta stabilnosti. V skupini držav s takšno oceno so še Estonija, Finska in Latvija.

Četudi so priporočili še večje fiskalne napore, naj bi Slovenija s primanjkljajem 2,9 odstotka BDP po dolgih letih spet izpolnila maastrichtski cilj. Slovenijo pozivajo k izpolnitvi zaveze iz postopka za zmanjšanje primanjkljaja, da ga bo res spravila pod triodstotno mejo. Glede izpolnjevanja priporočil, ki jih je Bruselj objavil spomladi, je Slovenija v skupini članic, ki so dosegle le zmeren napredek. Nekaj fiskalno-strukturnih reform da je bilo narejenih, a ukrepi so po mnenju komisije nezadostni po obsegu ali pa je njihovo izvajanje ogroženo.

Kljub temu da so bruseljske ocene v zadnjih mesecih bolj pozitivne, je Slovenija v skupini šestnajstih članic EU, ki bodo pod posebnim drobnogledom, ker so v njih zaznali makroekonomska neravnotežja. Komisija je že marca ugotovila, da so neravnotežja v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem čezmerna. Bruselj je spomladi ugotavljal, da obstajajo velika tveganja: izgubljanje stroškovne konkurenčnosti, zadolženost podjetij in njihovo šibko upravljanje. V novem pregledu bo Bruselj do marca ugotavljal, kaj se dogaja z neravnotežji.

Tako naj bi preverili, ali se zmanjšujejo, ostajajo enaka ali povečujejo. Posebno pozornost bodo namenili temu, kaj je naredila država, da bi jih odpravila. Komisija lahko v skladu z novimi pristojnostmi, ki jih je dobila na podlagi izkušenj v boju z dolžniško krizo, predlaga postopek proti članici, ki si ne prizadeva dovolj za odpravo neravnotežij. V skrajnem primeru bi postopek lahko pripeljal do uvedbe finančnih sankcij. V Sloveniji so kot edini članici že dvakrat zapored odkrili čezmerna neravnotežja.

V slovenski vladi se po navedbah finančnega ministrstva zavedajo, da del neravnotežij, ugotovljenih v okviru lanskega cikla, še ni v celoti odpravljen, saj je to dolgotrajen proces. Prizadevanja za njihovo zmanjšanje bodo nadaljevali. Izrazili so tudi zadovoljstvo s proračunskimi ocenami Bruslja, saj da so skladu s pričakovanji vlade, »ki ves svoj trud vlaga v pripravo ukrepov, ki bodo spremljali rebalans državnega proračuna za leto 2015 in bodo sledili ključnemu cilju zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja«.

Junckerjeva graja sedmih članic Unije

Evropska komisija je sicer grajala sedem članic območja evra, ker bi njihovi proračuni za leto 2015 utegnili biti v nasprotju z javnofinančnimi pravili, toda odločitev, ali bo ukrepala proti kateri od njih, bo sprejela šele spomladi.

Evropska komisija je sicer grajala sedem članic območja evra, ker bi njihovi proračuni za leto 2015 utegnili biti v nasprotju z javnofinančnimi pravili, toda odločitev, ali bo ukrepala proti kateri od njih, bo sprejela šele spomladi. Tako bo sedmerica (Avstrija, Belgija, Francija, Italija, Malta, Portugalska in Španija) dobila več časa za sprejetje reform in ureditev proračunov v skladu s pravili EU. »To je bilo v interesu območja evra. Vsakdo mora opraviti svoj del nalog za okrepitev gospodarskega okrevanja,« je ocenil komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici. Francija je že tako napovedala, da roka, ki se izteče prihodnjo leto, ne bo izpolnila in da ga bo pod 3-odstotno mejo spravila šele leta 2017. Sklicevala se je na gospodarski položaj, ki da ne dopušča tolikšnih rezov.

Najbolj kritične države, ob Franciji še Belgija in Italija, so se v Bruslju na visoki politični ravni zavezale, da bodo izpeljale reforme že na začetku leta. Ravnanje komisije postavlja vprašanje o smotrnosti pakta stabilnosti in rasti. Javnofinančni jastrebi bentijo, da komisija na koncu ne glede na izkušnje iz krize vedno popusti kršiteljicam. Po drugi strani v kriznih državah pravijo, da so pravila preveč toga in članice v težavah zahtevajo večjo prožnost. Po besedah Moscovicija da podaljšanje roka ne pomeni, da jim ni treba narediti nič. Komisija da pri odločanju ne bo okrevala.

Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je v intervjuju za več evropskih časnikov povedal, da Unija ima pravila, kazni in sankcije, a odločil se je, da ne bo kaznoval nobene članice. Tako bodo imele dovolj časa za pojasnilo, kako bodo spravile v red svoje proračune. Poleg tega je opozoril na kočljivost poseganja v suverenost članic. »Tokrat Franciji, Belgiji in Nemčiji ne bom diktiral, kaj naj naredijo,« je pojasnil Juncker. Po njegovih besedah članice ne marajo bruseljskih lekcij: »Male članice zato, ker se ne morejo braniti; velike pa tako ali tako ne,« je ocenil.