Tiskane izdaje
Bruselj - Začetek mandata je zaznamovala vloga predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v aferi LuxLeaks, od julija razburja svetovanje Joséja Manuela Barrosa investicijski banki Goldman Sachs glede brexita, BahamasLeaks pa razkrivajo še operacije nekdanje komisarke Neelie Kroes.
Razkritje bi za Junckerjevo evropsko komisijo težko prišlo v težjem času. V krizni Uniji, ki se po odločitvi Britancev za brexit želi notranje utrditi in vnovič pridobiti zaupanje državljanov, se evropske komisije drži predsodek o od ljudi odtujeni birokraciji. Juncker želi od začetka mandata institucijo prenoviti, ji zagotoviti politično vlogo in se osredotočiti na ključne naloge za EU. Državljanom se želi prikupiti z odpravo plačila za mobilno gostovanje v tujini. Tudi ukrepi proti orjakom, kakršen je Apple, naj bi bili znamenje novih časov.
A se mora ukvarjati tudi s starimi grehi. Da je bila Nizozemka Kroesova, komisarka v obeh Barrosovih komisijah (najprej za konkurenco in nato za digitalno agendo), direktorica podjetja iz nabiralnika na Bahamih, samo po sebi ni nezakonito. Vendar druge dejavnosti, tudi neprofitne, v času komisarskega dela niso dovoljene. Pred službovanjem v Bruslju je bila Kroesova dejavna v poslovnem svetu, številne funkcije je navedla in se jim odpovedala. Položaja v Mint Holdingu ni nikoli omenjala.
Evropska komisija bo primer preučila, Juncker je nekdanji komisarki že pisal in jo prosil za pojasnila. »Ko bodo na mizi vsa dejstva, se bomo odločili o nadaljnjih korakih in ukrepih,« je pojasnil njegov glasnik. Pravila evropske komisije so stroga, a nekaterih primerov, kakršna sta primera Barroso in Kroes, ne morejo urediti niti najstrožja. V prihodnje bi morali vsi, ki želijo služiti »tej veličastni instituciji«, zagotoviti, da jih spomin ne vara, so cinični kritiki dogajanja.
Barroso brez časti, Kroesova ne
Kroesova je že pred nekaj meseci dvignila precej prahu, saj je kot nekdanja komisarka za digitalno agendo postala svetovalka pri posredniku prevozov, ameriški družbi Uber, ki ga je čislala že v času mandata. Tako kot z Barrosovo pogodbo z banko Goldman Sachs s tem formalno ni nič narobe (mora se izteči le 18-mesečni rok po koncu mandata), a je poteza vendarle moralno-etično sporna. Nekdanji člani evropske komisije so namreč tudi po izteku roka zavezani, da se vedejo diskretno in z integriteto. V skrajnem primeru jim grozi izguba pokojninskih pravic, ki izhajajo iz dela v evropski komisiji.
Juncker je Barrosa, ki je s svojo odločitvijo le potrdil pogoste očitke o preveliki bližini evropske komisije in korporacij, že »kaznoval«. V prostorih komisije ga ne bodo več sprejeli protokolarno kot nekdanjega predsednika. Kot navaden lobist se bo moral ob prihodu prijaviti v recepciji, vsak njegov obisk bodo morali navesti v registrih, s primerom pa se bo ukvarjala tudi posebna etična komisija. Barroso je ukrepe označil za diskriminatorne. Pri Kroesovi in njeni vlogi v podjetju Uber takšnega odziva ni bilo.
