Tiskane izdaje
Evropska komisija je rahlo prilagodila gospodarske napovedi za Slovenijo za letos in prihodnje leto.
V letošnjem letu naj bi se BDP povečal za 1,8 odstotka ali za 0,1 odstotne točke več, kot so napovedali jeseni. Prihodnje leto naj bi se rast z 2,3 odstotka sicer okrepila, a za nekoliko manj, kot so napovedovali še novembra (2,5 odstotka).
»Rast se nadaljuje, poganja jo izvoz in investicije iz evropskih skladov,« ugotavlja evropska komisija v zimski napovedi gospodarskih gibanj. Bruselj piše, da Slovenija povečuje izvoz kljub šibki rasti v nekaj glavnih trgovinskih partnericah. Letos naj bi se rast nekoliko upočasnila, deloma tudi zato, ker bo manj investicij iz evropskih skladov, ki so bile lani izjemno visoke. Okrevanje domačega povpraševanja naj bi povzročilo zmanjševanje izvoznega presežka.
Največje tveganje za rast v letošnjem letu je nižja rast javnih investicij od načrtovane.
Pozitivna gibanja v Sloveniji po izhodu iz recesije imajo učinke tudi na trgu dela. Stopnja brezposelnosti se bo po napovedi Bruslja prihodnje leto znižala na 8,9 odstotka. Plače v zasebnem sektorju naj bi se zmerno zvišale, zadrževanje njihove rasti v javnem sektorju pa naj bi zaviralo plačno dinamiko. Zaradi tega bo rast stroškov dela majhna.
Po lanskem visokem primanjkljaju v višini 5,4 odstotka BDP (za eno odstotno točko ga je povečala shema za nekdanje varčevalce Ljubljanske banke) Bruselj za letos pričakuje njegovo znižanje pod maastrichtsko mejo treh odstotkov BDP. Letos bo znašal 2,9 odstotka, prihodnje leto naj bi padel še za 0,1 odstotne točke. Jeseni so za 2016 še napovedovali 2,7-odstotni primanjkljaj.
V komisiji sicer opozarjajo, da je privarčevano po pogajanjih s sindikati manjše, kot so upoštevali v jesenskih izračunih, a po drugi strani naj bi negativni učinek ublažilo zmanjšanje drugih stroškov. Evropska komisija sicer spet opozarja na povečevanje slovenskega strukturnega primanjkljaja, v katerem se ne upošteva gospodarski cikel.
Javni dolg v Sloveniji bo letos dosegel 83 odstotka BDP, prihodnje leto naj bi se znižal na 81,8 odstotka.
V Bruslju ocenjujejo, da se v Sloveniji proračunska tveganja, povezana z enkratnimi izdatki za reševanje bank, zmanjšujejo. Omenjajo, da bo z decembra sprejeto zakonodajo oblikovani sklad za sanacijo bank pokrival stroške njihovega reševanja. Javnofinančnega tveganja, povezanega z morebitnim uspehom »izbrisanih« lastnikov podrejenih obveznic v bankah, ne omenjajo.
Na dnu seznama Hrvaška
Na ravni EU naj bi letos prvič imele gospodarsko rast vse članice. V povprečju bo znašala 1,7 odstotka, v območju evra pa 1,3 odstotka.
»Padec cen nafte in cenejši evro je dobrodošla injekcija za evropsko gospodarstvo,« je ocenil komisar za gospodarstvo Pierre Moscovici. Evrsko območje naj bi letos in prihodnje leto doseglo rast v višini 1,3 in 1,9 odstotka. V Nemčiji, največji slovenski trgovinski partnerici, bo z 1,5 in dvema odstotkoma nekoliko boljša od jesenskih napovedih. V Italiji in Franciji bo rast nekoliko nižja kot v Nemčiji.
V najtežjem položaju v EU je Hrvaška, ki bo letos sicer izšla iz šestletne recesije, a bo z letošnjo 0,2-odstotno rastjo na samem repu lestvice. Enako velja za prihodnje leto, ko ji Bruselj napoveduje enoodstotno rast. Grčija je lani dosegla enoodstotno rast, letos in prihodnje leto pa bo znašala 2,5 in 3,6 odstotka.
