Tiskane izdaje
Bruselj − Evropska komisija v redni jesenski napovedi gospodarskih gibanj napoveduje Sloveniji trdno rast, ki bo temeljila na močnem izvozu in rastočem domačem povpraševanju. Zaradi boljših makroekonomskih gibanj naj bi se izboljšal položaj javnih financ.
Bruselj po lanski razmeroma visoki rasti v višini treh odstotkov BDP napoveduje Sloveniji za letos 2,6-odstotno zvišanje. To je 0,3 odstotne točke več od spomladanske napovedi. Za prihodnje leto je napoved znižal z 2,1 na 1,9 odstotka. Leta 2017 naj bi rast znašala 2,5 odstotka.
Hitro rast zasebne potrošnje v prvi polovici leta pripisujejo boljšemu položaju na trgu dela, rastočemu zaupanju potrošnikov in nizki inflaciji. Tudi v prihodnjih dveh letih naj bi se še zviševala, pričakujejo tudi zviševanje plač. Če bi bilo višje od napovedi, bi v očeh Bruslja lahko na srednji rok imelo negativen učinek na zunanjo konkurenčnost Slovenije.
Zmanjšanje javnih investicij, ki bo prihodnje leto najbolj zavrlo rast, je posledica končanja evropskega proračunskega obdobja. Tveganja za rast so dogodki v zunanjem okolju in slabše črpanje denarja iz skladov EU.
Gibanja na trgu dela bodo ostala pozitivna. Stopnja nezaposlenosti se bo z lanskih 9,4 do leta 2017 znižala na 8,7 odstotka.
Po lanskem javnofinančnem primanjkljaju v višini pet odstotkov BDP (med drugim kot posledica ukrepov v finančnem sektorju in sodnih odločitev) naj bi bila letošnja »luknja« z 2,9 odstotka BDP za las pod triodstotno maastrichtsko mejo. Do leta 2017 se bo primanjkljaj znižal na dva odstotka BDP.
Letošnje zmanjšanje primanjkljaja pripisujejo ukrepom iz zadnjih let in izteku enkratnih stroškov. V prihodnjem letu bo zmanjševanje primanjkljaja bolj temeljilo na padcu javnih naložb in več zbranih davkih kot učinku večje potrošnje.
Tudi begunska kriza utegne imeti precejšen učinek na javne finance. »Stroški, ki zadevajo begunce, bi bili lahko znatno višji od vladnih ocen,« ugotavljajo v Bruslju. Tudi dejavnosti slabe banke bi utegnile imeti negativen učinek.
Javni dolg v deležu BDP se bo zniževal: z letošnjih 84,2 na 78,3 odstotka čez dve leti.
