Čezatlantski sporazum: končana osma runda pogajanj med EU in ZDA

Bruselj – V Bruslju se je danes končal še en krog pogajanj med EU in ZDA o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem sporazumu (TTIP), sicer osmi po vrsti in prvi po nastopu nove evropske komisije, obe strani pa sta bili po pogajanjih zadovoljni z doseženim.

Na tokratnih pogajanjih niso govorili o mehanizmu za reševanje sporov med investitorji in državami (Investor State Dispute Settlement, ISDS), kjer si evropska stran prizadeva pridobiti mnenja vseh deležnikov, tako da so bile osrednje teme poenotenje regulatornih okvirov, odprava carinskih in drugih ovir, javna naročila in poenostavitev poslovanja za srednja in majhna podjetja. Zadnji temi naj bi namenili še več pozornosti v naslednjem krogu pogajanj, ki bo aprila v Washingtonu.

Področja, na katerih naj bi regulatorji povečali sodelovanje in poenotili regulatorne režime, vključujejo tudi avtomobile, stroje, kemikalije, zdravila, kozmetiko, medicinske pripomočke itd. Vodji pogajalcev, z evropske strani Ignacio Garcia Bercero, z ameriške pa Dan Mullaney, sta glede na številne kritične pomisleke tokrat posebej poudarila, da nič v dogovoru ne sme ogroziti pravic držav, da same zaščitijo svoje delavce, potrošnike in okolje. Pogovarjali so se tudi o regulaciji sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, kjer sicer konsolidirani tekst s predlogi obeh strani za zdaj še ni javen. Garcia Bercero pa je povedal, da bo evropski predlog za poenotenje regulatornih osnov objavljen na spletu prihodnji teden.

TTIP je zasnovan kot največji tovrstni sporazum v zgodovini, ki naj bi povečal menjavo in naložbe med Unijo in ZDA kot dvema največjima gospodarskim blokoma na svetu ter določil referenčni okvir za vse prihodnje podobne sporazume. Pogajanja, ki so se začela junija 2013, vključujejo tri glavna področja: prost dostop na trge za blago, storitve in javna naročila, odpravo necarinskih ovir ter regulatorno sodelovanje in pravila. Kritiki in nekatere nevladne organizacije v ISDS vidijo inštrument, ki bi omogočil nadvlado velikih korporacij, zagovorniki ISDS pa opozarjajo, da ima Unija skupaj z državami članicami že zdaj sklenjenih 1557 bilateralnih sporazumov (samo Nemčija več kot 130), ki že vključujejo ISDS. Novi predlogi zdaj gredo v smer, da bi v arbitraži v primeru sporov sodelovali trije arbitri: po enega bi določila vsaka stran, predsednika pa obe sprti strani skupaj. Arbitri naj bi pri tem podpisali poseben kodeks ravnanja, uvedli pa naj bi tudi možnost pritožbe na višje prizivno sodišče.

Politični kontekst

Ameriški podpredsednik Joe Biden je danes v Bruslju poudaril, da hoče, da bi Evropejci pokazali več navdušenja za trgovinski in naložbeni sporazum. Ta bo seveda lahko začel veljati le, če bo dobil politično podporo na obeh straneh Atlantika. V primeru ZDA je stvar precej bolj preprosta: potrditi ga mora le kongres, v Uniji pa je predvidena procedura seveda bolj zapletena: najprej bo o njem odločal evropski svet, torej voditelji 28 držav članic, nato bo sporazum romal v evropski parlament, na koncu pa ga, po vsem sodeč, čaka še najtežji oreh – ratifikacija v nacionalnih parlamentih. Napoved nove grške vlade, da v njihovem parlamentu nikoli ne bodo ratificirali TTIP, za zdaj v bruseljskih krogih jemljejo zelo prizanesljivo. Kar zadeva evropski parlament pa je že zdaj jasno, da so sporazumu najbolj naklonjeni v krogih evropske ljudske stranke in liberalcev, najbolj pa mu, z zelo podobnimi argumenti, nasprotujejo na skrajni levici in skrajni desnici.

Socialisti, ki bodo pri glasovanju verjetno odločilni jeziček na tehtnici, zdaj izpostavljajo svoje ključne skrbi: »Hočemo, da so javne storitve izključene iz TTIP, ker nočemo, da bi ameriška zdravstvena podjetja lahko konkurirala v Veliki Britaniji in Evropi. Kar zadeva približevanje standardov regulatornega nadzora hočemo, da se regulatorni standardi zvišujejo, ne znižujejo. O reševanju sporov med investitorji in državami pa menimo, da bi morali pred morebitno arbitražo izčrpati vsa pravna sredstva v posameznih državah. Dokončno bomo o TTIP sodili, ko ga dobimo v roke, pričakujem pa, da bo v prihodnjem letu in pol ali dveh letih še zelo zanimivo,« je skupini evropskih novinarjev povedal britanski evropski poslanec David Martin, sicer tudi koordinator politične skupine evropskih socialistov in demokratov v odboru evropskega parlamenta za mednarodno trgovino.

Evropski parlament je sicer že jasno povedal, da so za EU nekatera področja regulacije nedotakljiva zaradi zaščite kuturnih in jezikovnih različnosti, zato o njih ne bo pogajanj – na primer na zahtevo Francije so iz pogajanj izvzete avdiovizualne storitve. Prav tako smo v Bruslju slišali zagotovila, da v TTIP ne bodo vključene javne storitve, kakršno je javno zdravstvo.

TTIP v številkah

Medtem ko so nasprotniki TTIP iz vrst nevladnih organizacij še vedno prepričani, da je sporazum prikrito orodje multinacionalnih korporacij – za ta namen so v sredo pred sedežem evropske komisije napihnili velikanskega plastičnega trojanskega konja z napisom TTIP –, pa zagovorniki sporazuma poudarjajo, da čezatlantska menjava podpira 15 milijonov delovnih mest na obeh straneh Atlantika in na leto ustvari skoraj 4000 milijard evrov menjave v obe strani – pri čemer EU ustvarja presežek. V evropski komisiji so izračunali, da naj bi povprečna evropska družina predvsem na račun zmanjšanja carin pridobila 542 evrov na leto, gospodarska aktivnost v Uniji naj bi se povečala za 119 milijard evrov na leto, odprava carin pa naj bi produktivnost v EU povečala za 107 milijard evrov, odprava birokracije in necarinskih ovir pa naj bi do leta 2018 povečala letni BDP v Uniji za še dodatnih 122 milijard evrov. Evropski center za mednarodno politično ekonomijo ocenjuje, da bi odprava carin sčasoma lahko povečala evropski izvoz v ZDA za 18 odstotkov, ameriški izvoz v Unijo pa za 17 odstotkov.