Tiskane izdaje
Do leta 2050 bo vsak četrti Zemljan rojen v eni od afriških držav, že dvajset let prej bo število ljudi, ki živijo v mestih, preseglo število tistih na podeželju. Hitra urbanizacija afriških držav prinaša številne izzive, pa tudi mnoge priložnosti, so ugotavljali gosti dvodnevne konference Dan Afrike.
Osem od desetih najhitreje rastočih gospodarstev na svetu je v Afriki, zato je Afrika celina priložnosti. Slovenija ji namerava, kot pravi predsednik Borut Pahor, po 25 letih zanemarjanja nameniti več pozornosti. Dosedanje gospodarsko sodelovanje je skromno, a v porastu in razmeroma razpršeno, je danes dejala Ana Novak z ministrstva za zunanje zadeve in pojasnila, da dvostranskega sodelovanja skoraj ni, politični dialog poteka predvsem v multilateralnih okvirjih. Blagovna menjava z afriškimi državami dosega okoli pol milijarde evrov na leto, slovensko gospodarstvo je najbolj prisotno v Južni Afriki, sledi Nigerija.
Izzivi in priložnosti
Izzivi, s katerimi se soočajo (ne le) afriške države, so številni, odgovori nanje pa ponujajo priložnosti. Novakova jih vidi predvsem na področjih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, okoljskih in podnebnih sprememb (potencial so naše izkušnje z upravljanjem gozdov in voda) ter izjemno hitri urbanizaciji afriških držav.
Prav urbanizacija je v ospredju letošnjega poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v katerem ocenjujejo, da bo, če se tempo preseljevanja ne bo upočasnil, čez slabih 15 let v mestih živela več kot polovica prebivalstva. V 50. letih prejšnjega stoletja je bil ta delež 14-odstotni. »To je precedens v človeški zgodovini,« je ob prvi uradni predstavitvi poročila African Outlook 2016 pojasnil Federico Bonaglia, namestnik direktorja Razvojnega centra OECD.
Hitra urbanizacija, kar dvakrat hitrejša, kot jo je doživljala Evropa, s seboj prinaša številne pasti. Prva je pomanjkanje infrastrukture, prav tako pa brez industrializacije mesta za zdaj ne ponujajo dovolj služb. »Afriške države bodo morale vsako leto do leta 2030 ustvariti 30 milijonov novih delovnih mest za mlade,« je ugotovitve poročila povzel Bonaglia in poudaril, da je hitro širjenje mest tudi pomembno varnostno vprašanje.
Da je brezposelnost in z njo povezana revščina v hitro rastočih mestih netivo, se zavedajo tudi v Senegalu. Minister, odgovoren za izvedbo senegalskega razvojnega načrta, Abdoul Aziz Tall, je danes pojasnil, da nameravajo na priseljevanje v urbana naselja odgovoriti s stanovanjsko politiko, ki predvideva izgradnjo do 15.000 novih stanovanjskih enot letno.
Protislovnost in varnost
»Imamo mlado prebivalstvo, ki se povečuje, hkrati pa nimamo nobenih zagotovil za gospodarsko rast. Gre za protislovno situacijo, zaradi katere se porajajo tudi varnostna vprašanja. Zato moramo razviti mehanizme, ki bodo mladim omogočili, da ne bodo stabilnosti povezovali le s formalnimi oblikami zaposlitev, ampak tudi z neformalnimi in samozaposlovanjem. Na ta način bi reševali brezposelnost mladih, ki jim država ne more več zagotavljali mest v javnem sektorju.«
Na pomanjkanje delovnih mest je opozorila tudi ugandska veleposlanica Dinah Grace Akello, ki je idejo o preseljevanju mladih ljudi v mesto – ti pa naj bi nato poskrbeli za krepljenje proizvodnega sektorja – označila za teorijo, ki deluje le v učbenikih. Afrika doživlja urbanizacijo brez industrializacije; ta se je razvila le v peščici držav. Gospodarstva so se naslonila na izvoz surovin, mladim pa je ostalo le tradicionalno kmetijstvo. »Danes številni mladi, ki odhajajo iz kmečkih okolij v urbana, bežijo iz enih težkih razmer v druge.« Ob tem je še poudarila, da je kar četrtina vse svetovne obdelovalne zemlje v Afriki, na kateri pa proizvedejo manj kot devet odstotkov kmetijskih proizvodov. Stopnja prehrambne negotovosti zato ostaja visoka.
Opozorila je še, da bo do leta 2050 prebivalstvo Afrike naraslo na dve milijardi, zato bodo imele tamkajšnje države pomembno vlogo pri ohranjanju svetovnega miru.
Nismo otok
Slovenija je v preteklih mesecih spoznala, da še zdaleč ni otok, izoliran od sveta. »Zavedamo se, da posledic ni čutiti le tam, kjer se nekaj zgodi, ampak tudi drugje,« je opozoril predsednik državnega zbora in častni pokrovitelj konference Milan Brglez ter ob tem dejal, da poglabljanje razlik med družbami in državami zahteva svoj davek: od revščine, okoljske degradacije do migracij.
Današnji zadnji, tretji panel je sklenil častni konzul Južne Afrike Janez Pergar, ki je vse, ki si nadejajo posla v Afriki, opozoril, da ne bodo poslovali s celino, ampak s posameznimi državami, podjetji. »Globalizacija ni priložnost velikih, ampak predvsem malih držav. Zahteva sodelovanje - ne gre le zato, kaj bomo prodali, ampak tudi, kaj bomo kupili; in ne le za trgovino, ampak za sodelovanje.«
