Tiskane izdaje
Berlin – Petinštirideset šefov držav in vlad, dvesto ministrov ali politikov visokega ranga ter nešteti poslovneži, ekonomisti in druge znane osebnosti letos v švicarski Davos prihajajo zaskrbljeni. »Živimo v svetu, v katerem se vsepovsod izgublja zaupanje,« meni voditelj davoškega srečanja Klaus Schwab.
Tudi v Davosu pričakujejo, da bo svet Evropske centralne banke jutri sklepal o kupovanju državnih obveznic v evrskem območju, po še nepotrjenih poročilih naj bi evrsko kvantitativno sproščanje potekalo s petdesetimi milijardami evrov na mesec do konca leta 2016. Tisti od več kot 2500 udeležencev letošnjega že petinštiridesetega Svetovnega ekonomskega foruma, ki prihajajo z evrskega območja, to že čutijo na lastnih žepih, saj je vrednost švicarskega franka skokovito narasla že po nenadnem končanju povezave z evrom. Poleg tega bodo Grki v nedeljo za prihodnjega ministrskega predsednika najverjetneje izvolili politika, ki je v preteklosti obsojal dogovore prezadolžene začetnice evrske krize z upniki, Evropa pa si še ni opomogla niti od zadnjega napada islamskih skrajnežev v Franciji.
Tudi Klaus Schwab meni, da je svet postal bolj sebičen, ta sebičnost pa se prenaša tudi na nacionalizem. »Stojimo na razpotju. Ali bomo poiskali vsaj minimalne standarde globalnega sodelovanja ali pa bomo padli v kaotične strukture.« Za rekorderje rasti zdaj veljajo ZDA, ki počasi zaključujejo svoje kvantitativno sproščanje, in tudi zato je pričakovati porast vrednosti dolarja, kar lahko zaradi visoke zadolženosti prinese težave številnim državam z razvojnimi nesorazmerji. Nekatere doslej hitro razvijajoče se države kot Brazilija in Rusija so se že brez tega znašle v težavah, zadnjo poleg gigantskega padca cen nafte prizadevajo tudi gospodarske sankcije po aneksiji dela ukrajinskega ozemlja.
V zgodovini davoških srečanj je že bilo nekaj zgodovinskih stiskov roke, leta 1986 med voditeljema Grčije in Turčije Andreasom Papandreujem in Turgutom Özalom ali leta 1994 med izraelskim zunanjim ministrom Šimonom Peresom ter palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. V vročem ukrajinskem konfliktu pa se v prihodnjih dneh ne bodo zgodili veliki premiki že zato, ker v Davos ne bo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa Evropo in svet proti za pomoč tudi z argumentom, da se Ukrajina bojuje za zahodne vrednote kot svoboda, demokracija in strpnost.
Veliko se dogaja tudi drugod v svetu. Kitajska je prepolovila svojo gospodarsko rast in eden od pogovornih sklopov v švicarskem gorskem letovišču je tudi globalni izziv kitajske transformacije. Vplivni in bogati iz vsega sveta razpravljajo o številnih drugih državah in delih sveta od Italije do Japonske, od Bližnjega vzhoda do Afrike, kjer so poleg spopadov z epidemijami še posebej aktualna mikro zavarovanja za zmanjšanje poslovnih tveganj, na dnevnem redu so tudi geo-politična tekmovanja in neenakost v svetu, boj proti korupciji in globalnem kriminalu ter rešitve za ohranjevanje našega planeta. Pogovarjajo se o prihodnosti interneta in globalnih odgovornosti v digitalnem času, radikalnih spremembah v avtomobilski industriji in gigantskih infrastrukturnih težavah sveta, o energetskih vprašanjih in pridelovanju hrane ter investiranju v ženske in deklice kot načinu za napredek vse družbe. Zanimajo jih tehnike za reševanje konfliktov in globalna trgovina, sprašujejo se celo o morebitnem koncu demokracije.
»Davoški človek« te dni razpravlja tudi o prepoznavanju človekove genetske podobe, koncu antibiotikov in krasnem novem svetu umetne inteligence. Vznemirja ga doseganje večjega zavedanja s pomočjo meditacije in vpliv sprememb življenjskega sloga na kronične bolezni, vsaj Klaus Schwab pa ima nekaj nasvetov tudi za udeležence davoškega foruma. Da bi namesto problemov ustvarjali rešitve, po njegovem prepričanju potrebujejo »možgane, dušo, srce in dober nos«.
