Deutsche Bank v težavah zaradi spornih poslov pred krizo

Berlin – Borzna vrednost nemške Deutsche Bank se je letos znižala že za več kot polovico, za več kot sedem odstotkov samo v ponedeljek, ko se je razvedelo, da je nemška vlada zavrnila banki pomoč pri plačilu kazni, ki ji ga je naložilo ameriško ministrstvo za pravosodje. Ta namreč znaša več kot 14 milijard evrov za sokrivdo Deutsche Bank v nepremičninski krizi, na trgu pa je vredna le nekaj milijard več.

Nekateri napovedujejo, da bo največja nemška banka zaradi nepričakovano visoke ameriške kazni potrebovala dodatne kapitalske okrepitve. V ponedeljek je borznike zato razburilo poročilo nemškega tednika Focus, da kanclerka Angela Merkel izključuje tako državno pomoč kot diplomatsko posredovanje v ZDA.

Cryan: Banka ne potrebuje dodatnega kapitala

Nemška vlada je v evrski krizi vztrajala, da morajo problematične banke najprej reševati lastniki. Tudi predstavnik za tisk Deutsche Bank je v preteklih dneh izjavljal, da je banka trdno odločena sama rešiti izzive. Po njegovih besedah predsednik uprave John Cryan kanclerske palače ni zaprosil za pomoč, banka pa tudi ne potrebuje dodatnih kapitalskih okrepitev. Banka ima po njegovih zagotovilih trdne temelje, govorice o pomanjkljivem kapitalu pa so »popolna špekulacija«. Po lanskih izgubah v vrednosti 6,8 milijarde evrov so v Deutsche Bank v prvi polovici letošnjega leta res zabeležili plus, a so že februarja govorice o potrebi po novem kapitalu vodstvo prisilile k ponudbi odkupa lastnega dolga, da bi tako dokazali zaupanje vanj. Zagotovili so tudi, da imajo dovolj denarja za plačevanje obresti v letu 2017, a je bilo to objavljeno še pred napovedmi o 14 milijardah dolarjev ameriške kazni. Že polovica bi zelo načela kapitalske rezerve, ponujanje novih delnic pa bi še dodatno prizadelo tiste, ki jih že imajo in ki so v preteklosti zaradi njih že izgubili del svojega premoženja. Tudi zato so v Deutsche Bank do zdaj izjavljali, da ne načrtujejo pridobivanja novega kapitala.

Velike spremembe v poslovanju

Grožnje s kaznijo frankfurtsko banko prizadevajo prav v času, ko novo vodstvo načrtuje obsežne spremembe v poslovanju. Pod vodstvom Britanca Johna Cryana so v banki napovedali obsežno zmanjševanje stroškov ter prodajo dela poslov. Boniteta Deutsche Bank je zdaj le še dve stopnji nad tisto, pri kateri se odsvetujejo investicije. Tudi Mednarodni denarni sklad jo je konec junija razglasil za »največjega nosilca sistemskih tveganj v globalnem bančnem sistemu«. Opazovalci menijo, da Cryan razmišlja celo o odcepitvi investicijskega bančništva od drugih dejavnosti ter tekmuje s časom in novo gospodarsko recesijo.

Svarila pred škodljivo denarno politiko ECB

Čeprav so v največjih težavah zaradi lastnih poslovnih odločitev, Deutsche Bank tako kot številnim drugim bankam ne pomaga niti dolgotrajna politika zelo nizkih obrestnih mer, ki jo vodijo evropska in druge centralne banke. Slavni ekonomist David Folkerts-Landau zato dan pred nastopom predsednika ECB Maria Draghija v nemškem bundestagu opozarja na »agresivno, nekonvencionalno in popolnoma nepreizkušeno« denarno politiko ECB. »Še nikoli ni bilo neko območje tako odvisno od dogmatskih odločitev neposredno neizvoljenih tehnokratov,« je dejal za časopis Die Welt. »Ali res želimo tvegati propad najpomembnejšega gospodarsko-političnega projekta v zgodovini? Prihodnje generacije nam ne bodo odpustile naivnega zaupanja v denarno politiko.« V Nemčiji so mnogi zaskrbljeni, ker ECB svoje kvantitativno sproščanje zdaj širi tudi na podjetniške dolgove, pred vse večjo nemočjo denarne politike pa svarijo tudi v Mednarodnem denarnem skladu.