Dolžniška kriza: Grška matematika Portorika

Združene države so dobile svojo mini Grčijo, saj Portoriko ne zmore več plačevati obveznosti.

Objavljeno
30. junij 2015 17.32
Sebastijan Kopušar,sodelavec
Sebastijan Kopušar,sodelavec
New York – V senci grške drame se tudi Združene države tako kot Evropska unija ubadajo s plačilno nesposobnostjo ene od svojih članic. Guverner Portorika Alejandro Padilla je namreč napovedal, da otočje, ki ima status ozemlja Združenih držav, ne more plačati svojega 73 milijard dolarjev velikega javnega dolga, zato bodo morali doseči dogovor z upniki.

Guverner Padilla je za časnik New York Times poudaril, da mora ustaviti padanje Portorika v »spirali smrti«, zato vlada ne bo vzela novega dragega posojila, ki bi le še poglobilo njihove težave. »Dolga se ne da odplačati. Ni druge možnosti, vesel bi bil, če bi imel na voljo drugačno izbiro. Toda ne gre za politiko, ampak matematiko,« je napovedal prestrukturiranje dolžniške politike otočja v Velikih Antilih.

To si je na prebivalca nakopičilo več dolga kot katerakoli ameriška zvezna država, na vsakega od 3,6 milijona Portoričanov ga pride za dobrih 20.000 dolarjev. Celoten dolg je tretji največji med zveznimi državami in znaša kar polovico kalifornijskega, pri čemer ima Portoriko manj kot desetino prebivalcev Kalifornije. V ponedeljek je odbor finančnih strokovnjakov izdal poročilo, ki ga je naročila vlada v San Juanu, nekdanja glavna ekonomistka Svetovne banke Anne Krueger pa je v njem potrdila, da je otok v nevzdržnem položaju.

Ujeti v dolg

Status ozemlja ZDA Portoriku ne dopušča možnosti stečaja, s plačilno nesposobnostjo pa bo otok zdrsnil v nekakšno pravno in finančno praznino. Zato lokalna vlada lobira v Washingtonu, naj s posebnim zakonom dovolijo vsaj stečaj otoških javnih podjetij, kot sta družbi za preskrbo z elektriko in vodo. Dobro tretjino vsega dolga so namreč pridelala prav javna podjetja. Hkrati Padilla trdi, da poplačila glavnice in naraščajočih obresti ne morejo več z višanjem davkov in nižanjem pokojnin prelagati na ramena prebivalcev, ki jih pestita visoka stopnja revščine in kriminala.

Po besedah guvernerja je čas za posojilodajalce, da tudi oni občutijo odrekanje, ki ga doživljajo Portoričani. »Če ne bodo sedli za pogajalsko mizo, bo slabo za njih. Gospodarstvo bo zdrsnilo v še težji položaj, zato bomo imeli še manj denarja za plačila. Odžagali bodo vejo, na kateri sedijo,« je opozoril Padilla. Njegova vlada bo poskušala upnike prepričati, naj sedanje obveznice zamenjajo za nove s pogoji, ki so bolj pogodu Portoriku. Odbor strokovnjakov, ki ga vodi Kruegerjeva in v katerem so nekdanji uslužbenci Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, je predlagal daljše odplačilne roke in nižje obresti.

Vlada v San Juanu je za svetovalca najela upokojenega sodnika Stevena Rhodesa, ki je vodil stečaj mesta Detroit. Tudi on je v ponedeljek poudaril, da je usoda otočja odvisna od tega, ali mu bodo dopustili preoblikovati obveznosti. »Portoriko nujno potrebuje našo pomoč. Ne zmore več plačevati dolgov, kmalu mu bo zmanjkalo denarja za vsakodnevno delovanje, prebivalci in podjetja pa bodo močno prizadeti,« je orisal temačno prihodnost, če mu celinske ZDA ne bodo stale ob strani.

Leta mešetarjenja

Kriza ni prišla iznenada. Portoriko že desetletja pesti slabo gospodarjenje, ameriška podjetja so se začela umikati že v devetdesetih, skupaj z vojaškimi oporišči, kar je močno načelo prihodke. Zmanjševanje naložb je leta 2006 pospešil dokončen iztek davčnih olajšav za podjetja iz celinskih ZDA, ki so odprla tovarno na otoku. Hkrati se je močno pospešilo izseljevanje – Portoričani imajo ameriško državljanstvo – saj je z otoka vsako leto namesto 18.000 odhajalo kar 48.000 prebivalcev, kar je še bolj omajalo davčne prihodke.

Tako kot v Grčiji tudi v Portoriku niso pravočasno zategnili pasu, pač pa so politiki socialni mir (in volilni uspeh) kupovali z zadolževanjem. Poročilo Kruegerjeve ugotavlja, da so od leta 2004 do 2014 proračunski prihodki v povprečju za 1,5 milijarde dolarjev na leto zaostajali za napovedmi v portoriških proračunih. To pomeni, da so vsako leto sprejeli za 15 odstotkov preveč optimistične proračune, temu ustrezno se je napihoval njihov dolg, ki naj bi letos presegel sto odstotkov BDP. Veliko tudi za države, ki imajo svoje centralne banke in lahko tiskajo lasten denar.

Takšno politično kockanje je med konservativnimi republikanci v Washingtonu sprožilo odpor do predloga, naj otoku dopustijo stečaj javnih podjetij, saj bi to po njihovem pomenilo odpustek lokalnim funkcionarjem za dolgoletno mešetarjenje s proračunom. Tudi Bela hiša vztrajno ponavlja, da ne namerava reševati vlade v San Juanu, tako kot je ob začetku krize reševala avtomobilsko industrijo in bančnike. Je pa kongres pozvala, naj sprejme predlog za možnost stečaja za javna podjetja.

Ustava Portorika lokalni vladi nalaga, da ima poplačilo državnega dolga prednost pred vsemi drugimi finančnimi obveznostmi, tudi pred plačilom pokojnin. Hedge skladi, ki imajo v lasti velik del obveznic, pa (še) ne kažejo pripravljenosti, da bi se odpovedali svojim zaslužkom. In to kljub temu, da so lani nakupili za 3,5 milijarde dolarjev portoriških obveznic, čeprav so že bile označene za visoko tvegane. A poročilo Kruegerjeve opozarja, da obstajajo meje, za koliko lahko (v Portoriku) znižajo stroške ali zvišajo davke.