Po paničnem avgustu in živčnem septembru smo oktobra dočakali umirjanje negotovosti in posledično precej večjo rast delniških indeksov. Delno so k temu pripomogli kitajski gospodarski podatki, ki tako črni, kot so nakazovali avgustovski in septembrski borzni pretresi, še zdaleč niso bili. Največ so k umirjanju razmer, kot v preteklosti že večkrat, pripomogli centralni bankirji. Predvsem predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je v svoji oktobrski izjavi nakazal pripravljenost za širitev in okrepitev spodbujevalnih ukrepov ECB ter s tem zvišal tako vrednost delnic kot tudi obveznic oziroma znižal splošno raven obrestnih mer.
Kitajska
Kitajska gospodarska rast je zadnjih dvanajst mesecev, do konca septembra, znašala 6,9 odstotka in se torej še naprej nekoliko znižuje (junija še sedem odstotkov). Oktobra objavljeni podatek ne nakazuje močnega upočasnjevanja. Še vedno smo priča postopnim spremembam, ki jih spremljamo že vsaj zadnja tri leta. To je upočasnjevanje rasti in občasno celo zmanjševanje industrijskega dela gospodarstva, a po drugi strani tudi zelo uspešno prestrukturiranje oziroma gospodarsko odraščanje v smeri vse večjega pomena storitvenega sektorja. Ta je v zadnjih letih prerasel industrijskega in dosega precej višje stopnje rasti. Gospodarsko odraščanje je opazno tudi v zmanjšanju pomena državnih in podjetniških investicij v primerjavi s potrošnjo gospodinjstev. Rast prometa v maloprodaji se je septembra na letni ravni zvišala za 10,9 odstotka, to je najvišja letos zabeležena rast. Kitajsko gospodarstvo, vsaj sodeč po oktobra objavljenih gospodarskih podatkih, (še) ni doletel trd in boleč pristanek po zelo velikem gospodarskem vzletu v zadnjih petnajstih letih. Verjetnejši postaja kolikor toliko urejen prehod v storitveno usmerjeno družbo ob seveda precej nižji gospodarski rasti, primerljivejši z razvitim zahodnim svetom.
Evropska centralna banka
Mario Draghi je na oktobrskem zasedanju sveta ECB na Malti presenetil z odločno izjavo. Jasno je namreč napovedal, da bo ECB odkupovala državne obveznice članic evroobmočja tudi po septembru 2016 (ob napovedi ukrepa sicer predviden datum zaključka odkupov), če bo to treba, pač vse do takrat, dokler se inflacija ne vrne na raven blizu dveh odstotkov. Ker je evroobmočje trenutno v deflaciji, beleži –0,1-odstotno letno stopnjo inflacije, je njegovo izjavo skoraj mogoče izenačevati z napovedjo podaljšanja programa odkupovanja državnih obveznic oziroma podaljšanjem pričakovanega obdobja rekordno nizkih obrestnih mer. V nekaj urah po izjavi Maria Draghija so se evropske delnice podražile za +2,5 odstotka, evro je v primerjavi z dolarjem izgubil 1,6 odstotka vrednosti, donosnosti državnih obveznic v evroobmočju so bile 0,1 odstotne točke nižje. Mario Draghi je oktobra, v nasprotju z guvernerko ameriške centralne banke (FED) Janet Yellen septembra, dostavil oziroma celo presegel pričakovano pomoč centralnih bank v obdobju povišane gospodarsko-finančne negotovosti.
Naložbena strategija …
Trd pristanek kitajskega gospodarstva po desetletju in pol trajajoči desetinvečodstotni gospodarski rasti morda le ni tako zelo verjeten, kot je večina ocenjevala v živčnem avgustu. Oktober ni postregel z dokazi o gospodarskem zastoju, ki jih je kapitalski trg, sodeč po avgustu, nekako pričakoval in napovedal. Posledično se je »kitajska« živčnost umirila, pričakovanja pa se iz močnega pesimizma vsaj nekoliko dvignila. K umirjanju živčnosti je zelo pripomogla tudi ECB z do zdaj najjasnejšo napovedjo podaljšanja programa odkupovanja državnih obveznic, to pa pomeni daljše obdobje ničnih/negativnih obrestnih mer in močnejšo podporo evropskemu gospodarskemu okrevanju. Če bi na stran vlagateljev stopila še katera od centralnih bank razvitega sveta, na primer ameriška z odmikom prvega dviga referenčne obrestne mere v prve mesece leta 2016, potem do konca leta morda lahko celo pričakujemo ponovitve borzno donosnega oktobra.