Draghijeva poplava denarja

Berlin – Evropska centralna banka bo v ponedeljek začela­ velikopotezno nakupovanje obveznic držav članic in drugih vrednostnih papirjev, je predsednik Mario Draghi povedal po četrtkovem zasedanju sveta ECB v ciprski Nikoziji. Tako se želijo bojevati proti deflaciji in spodbuditi bančno posojanje gospodarstvu.

Do septembra 2016 bodo pri ECB preplavljali evrske trge s 60 milijardami na mesec, kar skupaj prinese 1,14 bilijona evrov, če bo treba, pa še več. Predsednik ECB Mario Draghi in tisti člani sveta, ki so glasovali z njim, se najbolj bojijo tako imenovane deflacijske spirale, ki bi po njihovem zaradi nenehnega pričakovanja nižjih cen ohromila gospodarsko rast ter otežila odplačevanje dolgov. Cene v območju evra so januarja upadle za 0,6 odstotka in februarja za 0,3 odstotka, kar je daleč od ciljne inflacijske vrednosti nekaj pod 2 odstotkoma. Svet ECB je tudi obrestne mere pustil na rekordno nizkih 0,05 odstotka za ključno obrestno mero, 0,30 odstotka za mejno posojanje in minus 0,20 odstotka za deponiranje presežne vrednosti.

Še preden so začeli kvantitativno sproščanje, so pri ECB za območje evra objavili tudi višjo gospodarsko rast od pričakovane, namesto prej predvidenega odstotka bo ta zdaj 1,5-odstotna, prihodnje leto 1,9-odstotna in leta 2017 celo 2,1-odstotna. Prepiri o tem, ali je za to zaslužna ECB z vztrajno politiko poceni denarja ali reformna politika številnih zadolženih držav, so zagotovljeni. »Videli smo že znatno število pozitivnih učinkov teh denarnopolitičnih odločitev,« je v Nikoziji ne brez zadoščenja ugotavljal »Super Mario«, znan po »karkoli bo treba« izjavi za ohranitev skupne evropske valute.

Nižje plače za večjo konkurenčnost

Vsaj predsednik nemške Bundesbank Jens Weidmann ne vidi potrebe po evrskem kvantitativnem sproščanju, kakršnega so prej izvajale ZDA, Velika Britanija in Japonska, niti ga ne skrbi deflacija. Velik del sedanjega nižanja cen gre na račun rekordno nizkih cen nafte in drugih fosilnih goriv, mednarodna konkurenca je velika tudi pri industrijskih izdelkih, evrska gospodarska rast pa tudi ni dovolj visoka, da bi razen ponekod za višanje cen skrbele višje plače. Še več, številni nemški kritiki sedanje politike ECB verjamejo, da bodo v kriznih državah prav nižje plače poskrbele za večjo konkurenčnost in s tem gospodarsko rast, s kvantitativnim sproščanjem pa morda ne bodo več imeli spodbude za nadaljevanje takšne politike.

Ti analitiki navajajo za dokaz Grčijo, kjer se je pred nastopom sedanje skrajno leve vlade pomembno okrepil turizem, in seveda Irsko, ki spet velja za prvakinjo okrevanja. Agresivna denarna politika ECB po mnenju teh prinaša celo svetovne nevarnosti, če se bodo v tekmo za čim cenejši denar spet spustile tudi druge velike centralne banke. Isti kritiki so se že pred leti skoraj panično bali inflacije, pa te ni videti niti tam, kjer so že izvedli kvantitativna sproščanja. Predsednik ECB Mario Draghi zagotavlja, da bodo še naprej natančno opazovali morebitna tveganja za denarno stabilnost.

Napovedi Dr. Pogube

O njegovih ukrepih ne dvomijo le pripadniki tako imenovane nemške šole denarne in ekonomske politike, ampak tudi nekateri drugi. Znani ameriški ekonomist Nouriel Roubini, zaradi napovedi zadnjih kriz imenovan tudi Dr. Poguba, verjame, da nekonvencionalni ukrepi centralnih bank ne morejo spodbuditi ne rasti niti inflacije preprosto zato, ker je na svetu preveč ponudb in premalo povpraševanja. »Smo stari, prezadolženi in neenaki,« je v začetku februarja za ameriški CNBC ocenjeval tudi Ajay Kapur iz Bank of America Merrill Lynch.