Dresden pod Pegido: Ksenofobija škodi poslu

V skorajda vseh nemških mestih se je število turistov povečalo, še zlasti v božičnem času. Izstopajoča izjema je Dresden, rojstno mesto Pegide.

Objavljeno
04. december 2015 16.24
afp GERMANY-EUROPE-MIGRANTS-FARRIGHT-PEGIDA-FILES
Matija Grah
Matija Grah

Pred dobrim letom, 20. oktobra 2014, so se privrženci Pegide prvič zbrali na trgu v Dresdnu. Pohoda skozi prestolnico Saške se je tistega ponedeljka udeležilo komaj 350 zborovalcev. Toda njihovo število je naglo naraščalo. Že decembra je njihovo število preseglo 10.000, januarja letos, tisti ponedeljek po napadu na satirični tednik Charlie Hebdo, pa se jih je po štetju policije zbralo 25.000, po zatrjevanju organizatorjev pa kar 40.000.

Voditelj s kriminalnim pedigrejem

Pegida je kratica za gibanje »Domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji Zahoda«. Njihov vodja je Lutz Bachmann, človek, ki ni samo vozil avtomobila brez vozniškega dovoljenja, ampak je bil v preteklosti obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj – od vloma in tatvine do deliktov, povezanih z drogami. Leta 1997 je, da bi se izognil prestajanju kazni, pobegnil v Južno Afriko, zatem pa se je vrnil v Nemčijo in odsedel dve leti. Toda njegova preteklost je znana in privržencev Pegide ne moti.

Ksenofobno gibanje, katerega tradicionalno srečevališče je trg Theaterplatz sredi Dresdna, močno vpliva na razpoloženje, ki vlada v mestu, in njegovo gospodarstvo. Osemintridesetletni nevrogenetik in Kostaričan Felipe Mora-Bermudez, ki dela na Inštitutu Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko, je novinarki z Deutsche Welle dejal, da rad živi v Dresdnu, a hkrati dodal, da se je v zadnjem letu, »v obdobju pod Pegido«, marsikaj spremenilo. V prestolnici Saške, pravi, je vselej zaznaval subtilno zvrst ksenofobije; toda zdaj si ljudje kratko malo »upajo reči več«.

Gospodarstvo beži

V tem ozračju nestrpnosti do vsega tujega gospodarstvo trpi. Lokalni časnik Sächsische Zeitung je pred kratkim poročal, da je Microsoft to jesen odpovedal tridnevni kongres, ki bi v saško prestolnico privabil okoli 1600 udeležencev. Volkswagen je tekmovanje avtomobilov, ki z vnaprej določeno količino goriva prepotujejo čim daljšo razdaljo, iz Dresdna prestavil v Berlin. Tako je preprečil, da bi bilo 53 udeležencev tekmovanja prisiljenih gledati pohode Pegide, ko bi izstopili iz svojih hotelov s petimi zvezdicami.

Med vsemi gospodarskimi panogami najbolj trpi turizem. Hotelirji tako poročajo o upadu prenočitev ob ponedeljkih, torej na prav na tisti dan, ko potekajo tedenska zborovanja Pegide.

»Najhujša kriza po združitvi obeh Nemčij«

Nič drugače ni v predbožičnem času. Hoteli v Dresdnu so ob decembrskih koncih tedna tudi letos sicer dobro zasedeni, tako kot vsa leta doslej. Toda po petih zaporednih letih stalne rasti in preseganja rekordov v številu prenočitev so letos prvič opazili upad gostov. Manj je predvsem turistov iz Nemčije.

Med letošnjim januarjem in septembrom je število prenočitev v Dresdnu padlo za 2,3 odstotka. Še lani je njihovo število zraslo za debelih 7,8 odstotka. Po dramatični oceni Johannesa Lohmeyerja, predsednika dresdenskega turističnega združenja, je tamkajšnja turistična panoga zabredla v »najhujšo krizo po združitvi obeh Nemčij«.

Katastrofalni imidž Dresdna

Bettina Bunge, ki vodi podjetje Dresden Marketing, je za francosko tiskovno agencijo AFP kot glavni razlog za manjšo zasedenost hotelov navedla »padec ugleda«, ki ga je doživel Dresden zaradi zborovanj privržencev Pegide, nestrpnih do tujcev. Z njimi so škodili tako zasebnemu kot poslovnemu turizmu.

Jens-Martens Schwass, vodja znamenitega hotela Taschenbergpalais Kempinski, je še jasnejši: »Padec gre vsekakor pripisati temu, da je trenutni imidž Dresdna katastrofalen«. Hotelski menedžer poroča o številnih odpovedih prenočitev. Poleg tega je vpliv Pegide zaznaven tudi v predbožičnem času. Čeprav december tudi letos ostaja eden od najmočnejših turističnih mesecev, stvari kratko malo ne potekajo tako dobro kot prejšnja leta.

Hotel Taschenbergpalais Kempinski leži v strogem centru mesta in zato v neposredni bližini kulturnih znamenitosti, mimo katerih skoraj vsak teden marširajo privrženci Pegide. V njegovem hotelu je ob ponedeljkih, dnevih Pegidinih shodov, prijavljenih polovico manj gostov kot lani.

»Lažnivi tisk!«

Tisti januarski ponedeljek po napadu na pariški tednik Charlie Hebdo se je zbralo največ privržencev Pegide dotlej, celih 25.000. Tudi po tokratnih napadih v Parizu so se mnogi bali skokovitega porasta udeležencev shoda. Toda v ponedeljek po drugem pariškem terorističnem napadu v letu dni se je zbralo le okoli 8000 zborovalcev, ki so, kot vselej, nosili nemške in saške zastave ter po vzoru nacistov vzklikali »Lažnivi tisk!« (Lügenpresse).

Privrženci Pegide protestirajo skoraj vsak ponedeljek ter z izjavami in transparenti bičajo muslimane, begunce in medije. Prave strategije proti demonstracijam Pegide mestne oblasti, pa tudi nemške, doslej še niso iznašle.
Kljub tedenskim protestom si zlasti turistični delavci prizadevajo, da bi Dresden prikazali kot »pozitivno naravnano, v svet odprto in svetovljansko mesto«. Navsezadnje je turizem ena od pomembnih dresdenskih gospodarskih panog. Življenje okoli 20.000 ljudi je neposredno odvisno od kongresnega in siceršnjega turizma.

Razmeroma malo priseljencev

Prav vse sicer ni črno. Na lestvici turistično najbolj obiskanih mest v Nemčiji se Dresden še vedno uvršča na zavidljivo sedmo mesto. Toda medtem ko druga mesta iz leta v leto povečujejo število gostov, Dresden stagnira. To še zlasti velja za turiste iz Nemčije. Ti so se Dresdnu začeli izogibati.

Begunska kriza in z njo povezan porast priseljencev v Nemčiji v zadnjih mesecih sta bila kajpak dobrodošlo olje na ogenj Pegidine ksenofobije. Presenetljivo pri tem pa je, da je delež priseljencev v Dresdnu v primerjavi z njihovim deležem v drugih nemških mestih razmeroma majhen − znaša le 8,7 odstotka mestnega prebivalstva. Prav tako ni mogoče trditi, da so begunci letos preplavili mesto. Od januarja je v Dresden prišlo okoli 2800 iskalcev azila, večinoma iz Sirije in Afganistana.