Tiskane izdaje
Wellington − Dvanajst držav ob Tihem oceanu je na Novi Zelandiji podpisalo sporazum o čeztihomorskem partnerstvu (TPP), ki velja za enega najpomembnejših prostotrgovinskih dogovorov v zgodovini. Po navedbah Slovenske tiskovne agencije gre za pomemben znak »obrata« ZDA k državam Azijsko-pacifiške regije, izstopa pa dejstvo, da Kitajska v sporazumu ne sodeluje.
Sporazum so v Aucklandu podpisali predstavniki Avstralije, Bruneja, Čila, Japonske, Kanade, Malezije, Mehike, Nove Zelandije, Peruja, Singapurja, Vietnama in ZDA. Podpisnice sporazuma imajo skupaj 800 milijonov prebivalcev in predstavljajo 40 odstotkov svetovnega gospodarstva, piše STA.
»TPP omogoča Ameriki − in ne državam, kot je Kitajska −, da pišejo pravila 21. stoletja,« je po podpisu poudaril ameriški predsednik Barack Obama. Gre za ključni dogovor, s katerim Obama krepi vpliv ZDA v Aziji in se zoperstavlja moči Kitajske, piše STA.
Peking se je na dogajanje odzval zadržano, češ da pristojni še preučujejo dokument, ki obsega 6000 strani. So pa poudarili, da bo Kitajska »aktivno sodelovala in spodbujala transparentno, odprto in vključujočo prostotrgovinsko ureditev v regiji«.
Kljub Obamovi retoriki je bil spravljiv tudi ameriški trgovinski predstavnik Michael Froman, ki je v Aucklandu poudaril, da dogovor ni uperjen proti nobeni državi. Po njegovem so konstruktivni gospodarski odnosi s Kitajsko zelo pomembni.
Dve leti za potrditev
S podpisom se je končala faza pogajanj o vsebini sporazuma, dodaja STA. Države imajo zdaj dve leti časa, da doma izpeljejo ustrezne postopke, s katerimi bo dogovor postal pravno zavezujoč. »Vse države bomo spodbujali, da čim prej zaključijo proces ratifikacije,« je poudaril novozelandski premier John Key.
Vendar pa ni zagotovljeno, da bodo ti postopki povsod tekli gladko. V ZDA se tudi na tej temi lomijo kopja v ameriški predsedniški tekmi; nasprotniki trdijo, da bo TPP odnesel delovna mesta. Vsekakor tako v ZDA pred koncem letošnjega leta potrditve ne gre pričakovati, ocenjujejo analitiki.
Na Japonskem je medtem podpora sporazumu precej jasna, kanadska vlada − od začetka pogajanj se je v Kanadi zamenjala oblast − pa je sporazum sicer podpisala, ni pa se še odločila, ali bo izpeljala tudi postopek ratifikacije. Ostro razpravo o sporazumu je pričakovati tudi v Avstraliji in na Novi Zelandiji.
Protesti in kritike
Medtem ko si je dvanajst ministrov seglo v roke, so se na ulicah Aucklanda zbrali številni protestniki in izrazili svoje nasprotovanje dogovoru, piše STA. TPP bo po njihovem prepričanju vodil v ukinjanje delovnih mest ter bo zmanjšal suverenost azijsko-pacifiških držav.
Ameriški ekonomist in prejemnik Nobelove nagrade Joseph Stiglitz je ocenil, da bi se TPP »lahko izkazal za najslabši trgovinski sporazum« v zadnjih desetletjih. »V letu 2016 bi morali upati na poraz TPP in začetek nove dobe trgovinskih sporazumov, ki ne nagrajujejo močnih in kaznujejo šibkih,« je pred kratkim zapisal v časniku Guardian.
Kritiki TPP očitajo predvsem, da sporazum krepi moč multinacionalk, medtem ko ustvarja dodaten pritisk na mala podjetja in kmete. Ti bodo morali v prihodnje tekmovati s poceni tujim uvozom, piše STA.
Države ob Tihem oceanu so s sklenitvijo sporazuma sicer prehitele ZDA in EU, ki se pogajata o Čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP). Tudi ta sporazum je tarča ostrih kritik, češ da bo znižal standarde in okrepil moč multinacionalk.
