Nemški kapital dvomi o vsej Avstriji

Bavarska deželna banka BayernLB, nesrečna nekdanja lastnica propadle Hypo Alpe Adria, toži deželo Koroško za 2,6 milijarde evrov.

Objavljeno
22. april 2015 21.37
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Bavarska deželna­ banka BayernLB, nesrečna­ ­nekdanja lastnica propadle­ ­celovške banke Hypo Alpe Adria, ­avstrijsko deželo Koroško­ toži za 2,6 milijarde­ evrov. Nemški opazovalci ji ne pripisujejo veliko možnosti za uspeh, vse bolj pa dvomijo tudi o ­državi Avstriji, ki mora pobirati razbitine nekdanje koroške deželne banke.

»Koroška bo bogata!« se je po prodaji koroške deželne banke Hypo Alpe Adria Bayerische Landesbank leta 2007 veselil tedanji koroški deželni glavar Jörg Haider. »Koroška je in ostaja na poti prihodnosti!« Sporni politik je že dolgo med pokojnimi, odmevno je propadla tudi njegova banka, za svoj denar pa se bojijo tudi drugi nemški investitorji. Avstrijska vlada je vse manj pripravljena stati za milijardnimi varščinami, s katerimi je Haider v svoji banki zavaroval tudi najbolj sporne posle.

Na Dunaju so marca sklenili, da bodo nestrateško premoženje propadle koroške deželne banke reševali s slabo banko, saj bi bil stečaj po prepričanju avstrijske vlade preveč tvegan in nepredvidljiv. Koroško še vedno obremenjuje okrog 14 milijard evrov od 20, s katerimi se je hvalisal pokojni koroški deželni glavar.

Za deželo, ki na leto pridela okrog dve milijardi evrov bruto dohodka, je to neznansko breme. Vsaj politično je obremenjena tudi vsa Avstrija, ki je za pobiranje Haiderjevih razbitin namenila milijarde evrov, a je koroška finančna jama še vedno videti brez dna, za finančno katastrofo pa se medsebojno obtožujejo tudi politične stranke.

Ker se na Dunaju bojijo celo za plačilno sposobnost svoje najjužnejše dežele, nimajo veliko sočutja za tuje investitorje, ki so tudi sami preveč brezskrbno poslovali s Koroško. V Nemčiji najbolj stiskajo zobe pri BayernLB, v kateri so maja 2007 verjeli, da bodo z nakupom večinskega deleža Hypo Group Alpe Adria nadoknadili zamudo pri širjenju poslov v Jugovzhodno Evropo.

V letih pred tem so jih tam povsem povozile avstrijske banke in še posebno Hypo Alpe Adria je orala ledino pri poslih v delu Evrope z velikimi razvojnimi in potrošniškimi potrebami. Tako kot Hypovi tudi nekdanji direktorji BayernLB zaradi teh in drugih spornih poslov že sedijo v zaporu ali so obsojeni na pogojno zaporno kazen, detektivi pa mrzlično poskušajo izslediti izgubljeno premoženje.

Lani so poročali, da so na eni le s težavo najdeni jahti odkrili severnokorejski denar, velika težava so tudi hrvaške nepremičnine, ki so jih z njihovimi posojili kupili od Srbije.

Tuji kapital brez zaledja

V južni sosedi Nemčije so se opekle tudi nekatere druge nemške finančne ustanove, med njimi baden-württemberška L-Bank, DSW Investment, NRW Bank, Pimco in celo slaba banka münchenske Hypo Real Estate FMS, ki so prav tako verjele, da bo avstrijska država stala za eno od svojih dežel.

V vsem evrskem prostoru zdaj sicer prevladuje prepričanje, da morajo za slabimi odločitvami bank stati njihovi lastniki in investitorji, ne pa davkoplačevalci, a nova pravila ne izključujejo spoštovanja starih obveznosti. Alpska Grčija, kot v Nemčiji vse pogosteje imenujejo Koroško, ima zaradi starih grehov na finančnih trgih že velike težave, a se še vedno lahko zadolžuje pri svoji državi, Avstrija pa se še vsaj pri eni od velikih bonitetnih hiš še vedno lahko pohvali s trojnim ­A-jem. Zaradi kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banke tudi sicer nima težav z dostopom do poceni denarja.

Tuji kapital nima takšnega zaledja in vsaj nemški postaja čedalje bolj previden do Avstrije. »Čeprav avstrijske obveznice za nas niso splošni 'no-go', smo pri novih nakupih vse bolj previdni,« so za časopis Die Welt povedali pri hannovrski zavarovalnici Talanx in tudi drugje poročajo o vse višjih zavarovanjih avstrijskih poslov. Nekateri se celo bojijo širjenja koroške in avstrijske finančne bolezni tja, kjer so se najbolj zaigrali s svojimi investicijami.