Tiskane izdaje
Berlin − Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je napovedal daljše obdobje nizkih obrestnih mer, v prizadevanjih za stabilizacijo cen pa tudi izvajanje »vseh instrumentov, razpoložljivih v mandatu«. S tem in z neodvisnostjo svoje ustanove se je italijanski finančnik branil pred čedalje ostrejšimi nemškimi kritikami ohlapne denarne politike ECB.
Tudi za slovenske podjetnike bo gotovo zanimiv najnovejši instrument iz Draghijeve denarne orožarne, saj je svet ECB tokrat objavil podrobnosti že prej za junij napovedanega programa refinanciranja gospodarstva (TLTRO II). Takšni vrednostni papirji bodo za nakupe potrebovali »določeno boniteto«, vse pogoje pa ECB objavlja na svoji spletni strani. Tudi ti nakupi bodo sodili v 80 milijard evrov na mesec vreden program kvantitativnega sproščanja, ki bo trajal »do konca marca 2017 ali še dlje, če bo treba«.
Doseganje cenovne stabilnosti
Svet ECB bo o tem presojal skladno s pomikanjem inflacije k ciljni stopnji »pod, a blizu 2 odstotkov«, in videti je, da bo to trajalo še nekaj časa. Po podatkih evropske statistične službe je marčevska inflacija ničelna, Draghi pričakuje še nižjo, preden se bo v drugi polovici letošnjega leta ter v letih 2017 in 2018 zviševala. Gospodarska rast evrskega območja, merjena iz četrtletja v četrtletje, je v zadnjem četrtletju minulega leta štela 0,3 odstotka in za letošnje prvo pričakuje podobno. Brez ukrepov ECB bi bila po njegovem rast letos in v prihodnjih dveh letih 1,6 odstotka nižja, inflacija pa bi bila letos negativna in kasneje nižja za pol odstotka.
Po Draghijevem mnenju so se z denarno politiko ECB izboljšali splošni finančni pogoji v evrskem območju, a globalna negotovost ostaja, zato bodo »za dosego cenovne stabilnosti še naprej izvajali vse instrumente, ki jih imajo na voljo v mandatu. Draghijevi nemški nasprotniki so si oddahnili, da se predsednik ECB ni zavzel za odmetavanje denarja iz helikopterja, kot prosto po Miltonu Friedmanu imenujejo preplavljanje z denarjem vse družbe in ne le finančnih trgov. To možnost je Draghi kot zanimivost omenil na marčevski tiskovni konferenci, in čeprav je že takrat poudaril, da o tem v svetu ECB še niso razpravljali, so se medtem že razgrele razprave o tej možnosti. Na tokratni tiskovni konferenci je predsednik Draghi izrazil začudenje nad takšnimi govoricami.
Poleg rasti porabe je predsednik ECB omenil tudi »relativno šibke izvozne trende«, kar bo še podkrepilo kritike tistih, ki opozarjajo, da vsa ohlapna denarna politika ni preprečila krepitve evra v primerjavi z dolarjem in s tem poslabšanja pogojev za izvoznike. Nekateri nemški konservativni politiki so tako jezni na sedanjo politiko ECB, da po koncu Draghijevega mandata zahtevajo nemškega predsednika, saj po njihovem prepričanju razlašča nemške varčevalce, da bi s tem rešil južnoevropske kršitelje pakta rasti in stabilnosti, v tem procesu pa nevarno maje temelje trdne denarne politike. Med letoma 2010 in 2015 naj bi nemški varčevalci izgubili za 260 milijard evrov obresti, letos še dodatnih 82 milijard, preštevajo nemški komentatorji.
ECB je nedavno ostro kritiziral celo nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki se je doslej zadrževal pred obtožbami na račun centralne banke. »Mariu Draghiju sem povedal, da je res lahko ponosen, 50 odstotkov rezultatov neke stranke, ki se zdi nova in uspešna, je mogoče pripisati razlagam te politike.« To so hude obtožbe, saj je omenjena stranka »nacionalistična in desno populistična« Alternativa za Nemčijo, ki z nasprotovanjem evru, EU in priseljevanju v Nemčiji hitro pridobiva priljubljenost.
Draghijev odziv na očitke
Draghi verjame, da Schäuble ni mislil čisto resno, v odgovor na takšne očitke pa je danes klub temu večkrat poudaril neodvisnost svoje ustanove in mandat denarne politike za celotno evrsko območje, ne le za eno ali drugo državo. Podobne politike izvajajo tudi druge svetovne centralne banke, je poudaril. »Naša politika deluje!« Ukrepi iz ohlapne denarne orožarne manj motijo zveznega socialdemokratskega podkanclerja Sigmarja Gabriela, ki bolj kot Draghiju očita krščanskodemokratski kanclerki Angeli Merkel in njenemu finančnemu ministru Wolfgangu Schäubleju, da ne poskrbita za alternativo tiskanju denarja. Kdor stavi le na varčevanje, se po njegovem izpostavlja nevarnosti padanja investicij in s tem konkurenčnosti, saj je »ECB pri koncu z možnostmi«, je prvak SPD ocenil v sredo.
Predsednik ECB Mario Draghi je znova omenil tudi nujnost strukturnih reform ter investicij za spodbujanje rasti v evrskem območju.
