Tiskane izdaje
Ljubljana – »Negotovost prevladuje vsepovsod,« je Mario Draghi, predsednik Evropske centralne banke (ECB), pokomentiral enega od vzrokov za odločitev ECB, da odkupe obveznic evrskih držav, ki se iztečejo marca 2017, podaljša še za vsaj devet mesecev. Do konca leta 2017 torej, ko bodo volitve v več evrskih državah.
ECB bo v skladu z dozdajšnjim programom do konca marca 2017 odkupovala po 80 milijard evrov obveznic , novost pa je, da bo z nakupi nadaljevala od aprila in vsaj do decembra 2017, a z manjšimi mesečnimi vsotami, po 60 milijard evrov. Z odločitvijo sveta ECB se bodo torej v 2017 skupne spodbude evrskim državam povečale še vsaj za dodatnih 540 milijard evrov.
Iz ECB so sporočili, da bi lahko, odvisno od razmer, nakupe vrednostnih papirjev še podaljšali tudi v letu 2018, prav tako so pripravljeni, da bi v primeru manj ugodnih gospodarskih izgledov povečali mesečne zneske kupljenih obveznic.
Več sprememb in posledice za obresti
»Program odkupov se bo tako podaljšal za vsaj devet mesecev in ne za šest, kot se je sprva pričakovalo. ECB je ob tem tudi razširila nabor možnih nakupov. Sedaj lahko odkupuje tudi obveznice, ki imajo obrestno mero nižjo kot minus 0,4 odstotka, kot sicer zdaj znaša obrestna mera za depozite evropskih bank pri ECB. To pomeni, da jim zelo verjetno primanjkuje primernih vrednostnih papirjev. S tem so si razširili možni nabor, tudi za primer potrebe, da še dodatno okrepijo nakupe,« je za Delo povedal Marko Bombač, vodja analiz na NLB Skladih.
Kakšne bodo pričakovane posledice za Slovenijo in evroobmočje? »Napovedani zmanjšani mesečni nakupi obveznic pomenijo rast obrestnih mer in na dolgem delu [časovne] krivulje smo že videli skok obrestnih mer za deset točk (0,1 odstotka, op. p.), na kratkem delu krivulje pa pa so že precej nizke, v bistvu negativne obrestne mere, še znižale, – ker je pač ECB razširila nabor možnih inštrumentov pri svojih nakupih. To pa najbolj koristi bankam, saj v takem okolju bolj strme krivulje bistveno lažje generirajo dobičke.« To se vidi tudi po tem, da so po odločitvi ECB poskočili tečaji bančnih delnic.
Inflacija se končno zvišuje
Med cilji odkupa obveznic je poleg zagona gospodarstva tudi prekinitev s prakso škodljive deflacije - in nadzorovano povečanje stopnje inflacije k inflacijskemu cilju ECB (da znaša blizu, a manj kot dva odstotka). Stopnja inflacije v evroobmočju počasi raste in v prihodnjih letih se bo še zviševala, napoveduje ECB. Letos naj bi znašala 0,2 odstotka in se v 2017 zvišala na 1,3 odstotka (prevsem zaradi energentov), leta 2018 na 1,5 odstotka in v 2019 na 1,7 odstotka.
To se bo poznalo tudi v Sloveniji, opozarja Bombač: euribor se lahko še za malenkost zniža, dolgoročni krediti s fiksno obrestno mero pa se lahko rahlo podražijo – po drugi strani pa bo ECB po trenutnih pričakovanjih zelo verjetno ohranila negativno depozitno obrestno mero vsaj do sredine 2020.
Draghi o negotovostih in drži ECB
Mario Draghi je izpostavil, da kvantitativno sproščanje z odkupom obveznic daje pozitivne rezultate. Evropa nadaljuje počasno, a zelo stabilno okrevanje in postaja vse stabilnejša. Dobičkonosnost podjetniškega sektorja se izboljšuje in v kombinaciji z ugodnimi pogoji financiranja ustvarja dobre razmere za težko pričakovano rast naložb.
Brezposelnost se zmanjšuje, višji dohodki gospodinjstev pa povečujejo potrošnjo. A ob tem, ob odgovorih na novinarska vprašanja ni pozabil opozoriti na izzive: češ, koledar volitev v Evropi 2017 je vir negotovosti, poglejte kaj se dogaja drugje po svetu. ECB bo ostala na trgih in ukrepala svojo denarno politiko. A države z evrom morajo izvesti strukturne reforme, da zagotovijo rast, zaposlenost, nova delovna mesta, da se razlike med njimi zmanjšajo – vse to pa tudi krepi monetarno unijo.
Posledice brexita ali zmage Trumpa bomo videli na srednji ali daljši rok, zdaj pa jih je zelo težko oceniti, je še odgovarjal na vprašanja. A trgi so precej bolj odporni, kot so ljudje pričakovali, vzrok je tudi dobro delo regulatorjev, finančni posredniki so zdaj trdnejši, imamo tudi boljše makroekonomske politike, je povedal Draghi in zavrnil namige, da je kot Italijan bolj naklonjen ukrepom v prid južnih držav in Italije. To je odločitev sveta ECB. Zagotoviti moramo stabilnost cen v celem evroobmočju in ne delamo izjem, je povedal prvi mož ECB, ki se je novinarski konferenci v Frankfurtu zelo izogibal neposrednim odgovorom na temo reševanja italijanskih bank.
Svet ECB sicer danes ni spreminjal vseh treh referenčnih obrestnih mer − ki tako ostajajo pri 0,0, 0,25 in minus 0,40 odstotka − in pričakuje, da bodo še daljše obdobje ostale na teh ali še nižjih ravneh.
