Ljubljana – Bo Evropska centralna banka znižala ali celo končala svoje mesečne odkupe obveznic in kaj bo z obrestnimi merami? To sta vprašanji, ki zanimata evropsko javnost in finančne trge pred četrtkovim sestankom sveta ECB, ki ga vodi predsednik Mario Draghi.
Večina analitikov meni, da je najverjetnejši postopni scenarij, torej brez sprememb obrestnih mer, a z znižanjem mesečnih odkupov obveznic s sedanjih 60 milijard evrov na, recimo, 30 milijard. Da bo ECB sicer izvedla spremembe, a previdno, meni tudi predsednik uprave NLB Skladov Kruno Abramovič: »Ocenjujemo, da bi bil zaključek odkupov obveznic že konec tega leta veliko presenečenje za kapitalske trge, ki bi pognal navzgor tako obrestne mere kot tečaj evra. Verjetnejše je znižanje mesečnih neto nakupov obveznic za obdobje šest do devet mesecev ter začetek zviševanja obrestnih mer šele v drugi polovici prihodnjega leta. Gospodarski cikel v Evropi namreč kljub zelo lepim trendom v zadnjih letih opazno zaostaja za ZDA, glede stopnje brezposelnosti, prostih kapacitet ter inflacijskih pričakovanj. Zunanji pritiski na normalizacijo monetarne politike so zato relativno zelo nizki,« je za Delo povedal Abramovič in dodal, da je »pomembno tudi, da se čez dve leti končuje mandat predsednika Draghija in torej v prihodnjih slabih dveh letih ne pričakujemo močno presenetljivih dejanj ECB.«
Gotovo brez sprememb obresti
»Kakšne velike spremembe sedanje politike ECB ni mogoče pričakovati, najbolj gotovo je, da zdaj ne bodo spreminjali obrestne mere. Če se bodo vračali k normalizaciji, kot pravijo, bodo verjetno začeli pri količinah, ne pri cenah,« pred četrtkovim sestankom ECB v Frankfurtu ocenjuje nekdanji guverner BS Mitja Gaspari. Po njegovem mnenju je najverjetneje, da bo ECB v četrtek omejila mesečni obseg nakupov obveznic, ne da bi tudi časovno določila, do kdaj bo to počela. »Druga, restriktivnejša različica je, da zmanjšajo obseg mesečnega odkupa in povedo, kdaj ga bodo končali. Tretja možnost pa je, da bi hkrati spremenili tudi svoje temeljne obrestne mere.« Vsaka od omenjenih stvari ima pozitivne in negativne plati. Gospodarstvo v evrskem območju sicer okreva, ni pa enotne ocene, v kakšnem položaju je, ali se že pregreva ali ne. Gre za vprašanje metodologije, ki lahko tudi napačno indicira dejansko stanje gospodarstva in nato povzroči napačen odziv denarne politike, opozarja Gaspari.
ECB izvaja svoj program kvantitativnega sproščanja z odkupi obveznic od marca 2015; do marca 2016 je na mesec odkupovala povprečno za 60 milijard evrov obveznic, od aprila 2016 do marca letos je povprečne mesečne odkupe povečala na 80 milijard evrov, od aprila letos pa jih je spet znižala na 60 milijard evrov. Z odkupi je sicer povečala likvidnost v bančnem sistemu, povečala povpraševanje in posledično gospodarsko rast, še vedno pa ni v celoti dosežen denarni cilj ECB: stopnja inflacije, ki je blizu, a nižja od dveh odstotkov.
Februarja novinec na čelu Feda?
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo v kratkem sporočil, kdo bo v prihodnje vodil ameriško centralno banko Federal Reserve, potem ko predsednici Janet Yellen poteče štiriletni mandat na začetku februarja 2018. Čeprav ni izključeno, da bo Yellenova, ki je politično blizu demokratom, dobila še en mandat, se omenja nekaj njenih mogočih naslednikov. Poznavalci poudarjajo predvsem člana odbora guvernerjev Feda Jeroma Powella, nekdanjega investicijskega bankirja, ki je bliže vladajočim republikancem, po drugi strani pa bi kot umirjeni zagovornik postopnega zvišanja obrestnih mer poskrbel za kontinuiteto na vrhu najvplivnejše centralne banke na svetu.
Tiskane izdaje
