Tiskane izdaje
Berlin − Tudi po današnjem zasedanju sveta ECB obresti v evrskem območju ostajajo rekordno nizke: ključna obrestna mera evrskega območja ostaja ničelna, obrestna mera za mejno posojanje 0,25-odstotna ter za deponiranje presežne likvidnosti minus 0,4-odstotna. Zato pa se zmanjšuje obseg programa kvantitativnega sproščanja, ki so ga pri Evropski centralni banki sprožili leta 2015 po podobnem dejanju nekaterih drugih centralnih bank in še posebej ameriške Fed. Pri tej so ga že ustavili, ECB pa ga zdaj znižuje na 30 milijard evrov na mesec in hkrati podaljšuje do septembra 2018 s poudarkom, da lahko denarno politiko, če se jim bo zdelo potrebno, vedno spet spremenijo.
Inflacija v evrskem območju, ki bi jo predsednik ECB Mario Draghi rad videl »nižje, a blizu« dvema odstotkoma, je še vedno le 1,5-odstotna, pri ECB pa se zavedajo tudi naraščanja vrednosti evra v primerjavi z dolarjem, ki lahko prizadene evrske izvoznike. Mario Draghi bi pred iztekom svojega mandata oktobra 2019 zagotovo rad zaokrožil denarno politiko, potem ko na zadnjih tiskovnih konferencah zadovoljno kaže na gospodarsko rast v vsem evrskem območju.
Nevarni zlasti globalni dejavniki
Draghi je navedel tudi druge gospodarske podatke evrskega območja, med njimi 0,7-odstotno rast bruto domačega proizvoda v letošnjem drugem četrtletju, podobno ugodno rast pa v Frankfurtu pričakujejo najmanj do konca leta. Svoji denarni politiki pripisujejo tudi povečanje domačega povpraševanja, pa čeprav pri povečanju zaposlovanja omenjajo tudi reforme trga dela. »Rasti poslovnega investiranja še naprej pomagajo zelo ugodni pogoji financiranja.« Tveganja za prihodnjo rast v evrskem območju so po prepričanju sveta ECB uravnotežena, nevarnosti vidijo predvsem pri globalnih dejavnikih.
Nekateri ekonomisti verjamejo, da inflacija ni višja predvsem zaradi premajhnega poviševanja osebnih dohodkov in tudi zato pri ECB nočejo zadušiti gospodarske rasti, ampak bi radi še naprej podpirali naraščanje gospodarske samozavesti območja. Ukrepati pa morajo že zaradi omejitev pri nakupovanju obveznic posameznih držav, zato je podaljšanje po količini zmanjšanega kvantitativnega sproščanja videti pravi odgovor zanje, a tudi za tiste, ki kljub nasprotovanju svarijo pred prehitrim izstopom.
Normalizacija naj poteka hitreje
Nemški liberalni ekonomisti pa še naprej poudarjajo nevarnosti izjemno ohlapne denarne politike. »To je korak v pravo smer normalizacije, a mora potekati hitreje, denarna politika zaradi nizkih obresti ostaja ekspanzivna,« meni predsednik münchenskega inštituta Ifo Clemens Fuest, ki verjame, da nakupi obveznic skozi zadnja vrata prinašajo »fiskalnopolitične solidarnostne varščine« in je zato zadnji čas za izstop iz denarne politike, kakršno je doslej vodila ECB.
Po nekaterih ocenah skoraj ničelne obresti nemške varčevalce stanejo sto milijard evrov na leto, njihov denar pa dobivajo države, tudi skoraj bankrotirane. »Na žalost si nemški varčevalci še ne morejo oddahniti, kajti ECB je pod vplivom visoko zadolženih južnih držav,« meni glavni ekonomist Commerzbank Jörg Krämer. Tudi Georg Fahrenschon iz nemške Sparkasse v odločitvi ECB vidi malo luči in veliko senc, saj so v Frankfurtu sicer zmanjšali količino nakupov, a podaljšali njihovo trajanje. »Dobro gospodarsko okrevanje v vsem evrskem prostoru bi ECB dovoljevalo odločnejši preobrat,« meni. »Izjemno ohlapna denarna politika bi morala biti omejena na krizne razmere.«
Da jim zanesljivo ne bo zmanjkalo sredstev, so si pri svetu ECB - ne soglasno, kot je moral na tiskovni konferenci priznati Draghi - prihranili nekaj dodatnih finančnih instrumentov. Kot vedno pa poudarjajo tudi nujnost strukturnih reform za evrska gospodarstva, da bi lahko rasla brez njihove pomoči.
