Estonija zapustila skupino za uvedbo davka na finančne transakcije

Nemčija deseterico poziva k dogovoru, češ da je alternativa slabša.

Objavljeno
08. december 2015 13.46
Ma. Ja., STA
Ma. Ja., STA

Bruselj − Estonija je zapustila skupino članic Evropske unije, ki hočejo uvesti sporni davek na finančne transakcije, piše Slovenska tiskovna agencija. V skupini je tako le še deset držav, za nadaljevanje postopka sprejemanja tega davka pa je nujno sodelovanje najmanj devetih držav.

Finančnim ministrom članic EU, ki si prizadevajo uvesti sporni davek na finančne transakcije, v ponedeljek ni uspelo doseči dogovora, pogovore so nadaljevali danes in sprejeli skupna izhodišča za nadaljevanje razprave v prihodnjem letu.

Avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling, ki vodi usklajevanja, je pojasnil, da je deset držav doseglo dogovor o jedrnih vprašanjih, a da bo potrebno še nadaljnje delo glede časovnega okvira in načina uvedbe, ter da je Estonija začasno zapustila skupino držav, ki si prizadevajo uvesti ta davek, piše STA. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je bil v ponedeljek precej skeptičen glede možnosti dogovora, pa je danes ob odhodu Estonije pozval h kompromisu. Razdeljena Evropa lahko doseže malo, a alternativa je nič, kar je še slabše, je opozoril.

V skupini držav, ki nameravajo uvesti davek na finančne transakcije, so bile Avstrija, Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Grčija, Španija, Italija, Slovaška, Estonija in Slovenija. Uvedba davka na finančne transakcije je bila sprva − na vrhuncu krize − predvidena v celotni Uniji, a ker članicam ni uspelo doseči zahtevanega soglasja, so se zanj odločile le voljne države v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki terja sodelovanje najmanj devetih držav, piše STA.

Slovenski finančni minister Dušan Mramor je septembra pojasnil, da bi ta davek po izračunih v Sloveniji prinesel zelo malo ali nič neto prihodkov, a dodal, da se je država z odločitvijo državnega zbora zavezala, da sodeluje pri vzpostavitvi davka. Mramor je takrat še ocenil, da uvedba tega davka v prihodnjem letu, kot predvideva postavljeni cilj, ni realna. Nasploh je usoda tega davka po Mramorjevih besedah negotova, piše STA.

Slovenija po navedbah finančnega ministrstva v razpravi podpira zanjo najprimernejše rešitve: oblikovanje sistema davka s široko davčno osnovo in nizko davčno stopnjo, ki bo čim manj administrativno obremenjujoč za davčne zavezance in preprost za pobiranje.

Zagovorniki davka izpostavljajo zlasti argumenta pravične delitve bremen in povečanja odgovornosti finančnega sektorja, ki velja za glavnega krivca za krizo. Nasprotniki pa opozarjajo predvsem na beg kapitala in investicij v davčno ugodnejša okolja, še piše STA.