Tiskane izdaje
Luxembourg – V lanskem letu se je javnofinančni primanjkljaj znižal tako v EU kot v skupini držav z evrom, v obeh skupinah pa se je po drugi stani povečal javni dolg. Javnofinančni primanjkljaj v devetnajsterici se je znižal s treh odstotkov leta 2013 na 2,6 odstotka BDP, v osemindvajseterici pa s 3,3 odstotka na tri odstotke.
Lani so štiri države EU beležile presežek, in sicer Danska (1,5 odstotka BDP), Luksemburg (1,4 odstotka), Estonija (0,7 odstotka BDP) in Nemčija (0,3 odstotka BDP). Med ostalim državami so najmanj primanjkljaja ustvarile Litva (0,7 odstotka BDP), Romunija (1,4 odstotka BDP), Latvija (1,5 odstotka BDP), Švedska (1,7 odstotka BDP) in Češka (1,9 odstotka BDP.
V osemindvajseterici je 14 držav ustvarilo primanjkljaj, višji od treh odstotkov BDP, med njimi tudi Slovenija (pet odstotkov). Najvišji primanjkljaj so zabeležili na Cipru (8,9 odstotka BDP), Portugalskem (7,2 odstotka BDP) in v Španiji (5,9 odstotka BDP).
Kot kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat, pa se je ob nižjem primanjkljaju povečal javni dolg – v evrskem območju z 91,1 odstotka na 92,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v EU pa s 85,5 odstotka na 86,8 odstotka BDP.
Najmanjše dolgove so zabeležili v Estoniji (10,4 odstotka BDP), Luksemburgu (23 odstotkov BDP), Bolgariji (27 odstotkov BDP), Romuniji (39.9 odstotka BPD), Latviji (40,6 odstotka BDP) in Litvi (40,7 odstotka BPD).
Nad dovoljeno mejo dolga pri 60 odstotkih BDP se je dvignilo 16 članic Unije. Največji dolg so zabeležili v Grčiji (178,6 odstotka BDP), v Italiji (132,3 odstotka BDP), na Portugalskem (130,2 odstotka BDP), na Cipru (108,2 odstotka BDP), na Irskem (107,5 odstotka BDP) in v Belgiji (106,7 odstotka BDP). Slovenija se je z dolgom pri 80,8 odstotka BDP odrezala nekoliko bolje do povprečja EU.
Ob tem so v Eurostatu zapisali še, da je državna poraba v državah z evrom dosegla 49,9 odstotka BDP, državni prihodki pa 46,8 odstotka BDP. V članicah Unije je poraba znašala 48,2 odstotka BDP, prihodki pa 45,2 odstotka BDP.
